Slike - tekoči trak

Ĺ kofja Loka je srednjeveško mesto in središče istoimenske občine. Prvič je bila omenjena kot trg leta 1248, leta 1274 pa kot mesto. Zapisi navajajo da je bila leta 1397 obdana z obzidjem s petimi obrambnimi stolpi in mestnimi vrati. Imela je mestno avtonomijo, med leti 973 in 1803 pa je bilo ozemlje skupaj s Poljansko ter Selško dolino last bavarske Freisinške škofije. Od srednjega veka dalje sta mestno jedro sestavljala dva trga: Plac (zgornji trg) in Lontrg (spodnji trg). Leta 1987 je bilo mesto razglašeno za kulturni spomenik.

Nad mestom stoji Loški grad (tudi »Ĺ kofjeloški grad«). Njegovi prvotni podobi danes manjka stolp, v katerem so bile ječe. Redovnice, ki so prebivale v gradu, so ga dale podreti.
Zanimivost škofjeloškega grba je zamorec. Po legendi se je eden od freisinških zemljiških gospodov, Abraham, peljal v Poljansko dolino, medtem pa ga je napadel medved. Zamorec, ki je bil njegov podložnik, pa se medveda ni zbal in ga je ubil s puščico. V zahvalo mu je škof obljubil, da »bo ga bo naredil slavnega, da ga bodo pomnili še mnogi rodovi«. Zamorec s krono je postal simbol freisinške škofije, posledično pa tudi mesta Ĺ kofja Loka.

Ĺ kofjeloško hribovje (ali Loško pogorje) je tipična predalpska regija v porečju Selščice in Poljanščice, ki se pri Ĺ kofji Loki združita v Soro. Obsega Selško in Poljansko dolino ter hribovja nad njima, Žirovsko kotlino ter Sorško polje. Posebno veljavo regiji daje Ĺ kofja Loka, mesto ob sotočju obeh Sor, ki je tudi gospodarsko, kulturno in upravno središče regije.