Opis |
Občina Litija leži v središču Slovenije, vzhodno od Ljubljane, v zahodnem delu Posavskega hribovja, ki z obeh strani obdaja reko Savo. Njeni hriboviti predeli so redko poseljeni, večja naselja so nastala v dolini reke Save, kjer potekajo večje prometnice in železnica.
Občinsko središče je mesto Litija, ki se je razvilo iz nekoč pomembne brodarske postojanke na reki Savi, po kateri je potekala živahna trgovska pot med Trstom, Ljubljano in Hrvaško. Kraj se prvič omenja v cerkvenih zapisih leta 1145, trške pravice je dobil v 14.stoletju, po Valvazorjevem tolmačenju pa naj bi ime izhajalo iz latinskega imena litus, kar pomeni obrežje. V okolici Litije so bila nahajališča različnih rudnin (živosrebrne, svinčene, bakrene, cinkove, železove, baritne, idr.); stara rudarska najdbišča in materialni ostanki takratne kulture pa pričajo, da je bilo rudarstvo tod razvito že za časa Ilirov, Keltov in Rimljanov. Največji med rudniki in tudi med najstarejšimi v Zasavju je bil Sitarjevec, kjer so rudo kopali vse do leta 1965. Na gospodarski razvoj Litije, zlasti rudarstva, tekstilne in lesne industrije je zelo ugodno vplival prihod Južne železnice po letu 1849, a so z njenim prihodom hkrati zamrle številne dejavnosti in obrti tesarstvo, barvarstvo, vrvarstvo, povezane z rečnim ladjarstvom. Iz preteklosti omenimo še, da so tudi Litijo 1528 opustošili Turki, kraju pa ni v 16.st. prizanesla niti kuga, niti v 17.st hudi požari. Prvi most čez Savo je bil zgrajen leta 1852, leta 1952 pa je Litija dobila tudi mestne pravice.
Današnje mesto se razprostira na obeh bregovih reke Save. Jedro stare Litije je deloma še ohranjeno, med najstarejšimi in najznamenitejšimi zgradbami v starem delu mesta sodijo grad Turn ali Farbarjev grad, stara litijska sodnija, kjer je dandanes osnovna šola, Plečnikov spomenik NOB, župnijska cerkev sv. Nikolaja oziroma sv. Miklavža, ki pa se je v zadnjih letih prenovila, med lepše zgradbe v mestu pa prav gotovo sodita tudi prenovljena matična knjižnica dr. Slavka Gruma, nekoč sedež okrajnega glavarstva, ter nova Gimnazija v Litiji.
Med najbolj znanimi izletniškimi kraji v občini Litiji, kakor tudi v širši regiji, so Vače, znane po vaški situli in drugih arheoloških najdbah iz obdobja 5. in 6.st.pred n.št. ter po GEOSS–u geometričnem središču Slovenije.
Razgibana pokrajina ponuja tudi številne možnosti za izletništvo in rekreacijo, celotno območje je prepredeno s kolesarskimi in pohodnimi potmi ter turističnimi kmetijami. Najbolj znane pohodniške prireditve so: Levstikova pot od Litije do čateža, Oglarska pot na Dolah pri Litiji in pohod Od cerkvice do cerkvice na Polšniku, ki povezuje pet okoliških hribov in njihovih cerkva. Mnogi obiskovalci prihajajo v Litijo tudi zaradi znanih tradicionalnih prireditev, kot so Pustni karneval, Pohod in kolesarski vzpon na GEOSS-geometrično središče Slovenije in druge festivalske ter kulturno zabavne prireditve v Litiji. |
