07.04.2010 Starost: 12 let
Kategorija: Novice

ŽUPANI SLOVENSKIH MEST ZA VEČ ZDRAVJA OBČANOV

Celje, 07. 04. 2010- Župani in drugi predstavniki 24 slovenskih občin so danes v Celju v okviru strokovnega posveta ob svetovnem dnevu zdravja, ki tokrat poteka na temo 1000 mest, 1000 življenj, podpisali posebno listino. Kot je dejal celjski župan Bojan Ĺ rot, gre za listino, ki pomeni zavezo, hkrati pa tudi promocijo zdravega načina življenja.


Župani so po Ĺ rotovih besedah z listino med drugim zabeležili spoznanje, da lahko ima sprejemanje političnih odločitev pozitiven ali negativen vpliv na telesno in duševno zdravje občanov. V ta namen so se zavezali, da so pripravljeni promocijo zdravja vključiti v urbano načrtovanje ter da sprejemajo strokovne argumente, ki kažejo na to, da lahko z dobrim načrtovanjem in promocijo urbanega zdravja izboljšajo zdravje občanov.
"Ob tem smo podpisniki izrazili tudi zavedanje, da je za uspeh na tem področju nujno tesno sodelovanje med zdravstvom in nosilci načrtovanj v mestih, trajno partnerstvo z javnim, zasebnim in prostovoljnim sektorjem, ter se zavezali, da bomo s prepoznavanjem prednostnih nalog izboljšali zdravje prebivalstva," je listino povzel Ĺ rot. Izrazil je upanje, da se jim bodo kmalu pridružile tudi druge slovenske občine.
Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Ivana Eržena je svetovni dan zdravja, ki ga obeležujemo vsako leto 7. aprila, letos namenjen zdravju v mestu. Kot je dejal, to ni naključje, saj se svetovna zdravstvena organizacija zaveda, da več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih in potrebuje drugačno, predvsem pa bolj organizirano skrb za večjo kakovost življenja in zdravje prebivalstva.
"V Sloveniji imamo to prednost, da so urbana okolja v primerjavi z nekaterimi drugimi svetovnimi mesti dosti manj ekonomsko, socialno in demografsko problematična. To pa ne pomeni, da smo s tem zadovoljni, saj želimo, da bi slovenska mesta pridobljeno znanje iz projekta Zdrava mesta v zadnjih dveh desetletjih prenesla v svoje lastne prakse," je dejal Eržen. Ministrstvo bo po njegovih besedah v prihodnje še bolj odločno podprlo ta prizadevanja.
Nacionalni koordinator Slovenske mreže zdravih mest Igor Krampač je poudaril, da ima njihovo gibanje že več kot dve desetletji dolgo tradicijo. V nekaterih mestih se je doslej že uveljavil kot aparat, ki vzdržuje zdravo mesto in v sodelovanju z občinskimi vodstvi pripravlja nove programe, v drugih lokalnih skupnostih pa je vse skupaj še v različnih fazah razvoja.
"V peti fazi razvoja od leta 2009 do 2013, v kateri sodelujemo neposredno s svetovno zdravstveno organizacijo, želimo raven najboljših doseči v vseh partnerskih mestih. To pa pomeni skupine, ki bodo sistematsko delale na tem programu, nacionalna mreža pa jim bo pri tem priskočila na pomoč s strokovno podporo in infrastrukturo, ki nam je na voljo," je dejal Krampač.
Regionalni urad svetovne zdravstvene organizacije je leta 1987 začel izvajati evropski projekt Zdravo mesto, v katerega je vključenih 32 nacionalnih mrež in prek 1170 mest. Leta 1989 sta se ji prvi pridružili Maribor in Ljubljana, leta 1991 pa še Celje, Ptuj, Nova Gorica in Trebnje. Leto kasneje je bila ustanovljena tudi Slovenska mreža zdravih mest, ki danes šteje 26 članov. V 20 letih delovanja je bilo v Sloveniji uspešno izvedenih več kakor 350 aktivnosti.
Namen programa je povezovanje mestnih vodstev, strokovnih inštitucij, nevladnih organizacij, društev in prebivalstva pri pripravi strategije in ukrepov za sistematsko izboljšanje in krepitev zdravja prebivalstva. Program omogoča strokovne in organizacijske podlage za izvajanje sistematičnega strateškega načrtovanja javnega zdravja za občine v Sloveniji ter omogoča kvalitativno in kvantitativno primerljivost med vključenimi mesti, pa tudi oceno uspešnosti izvajanja aktivnosti znotraj samega lokalnega programa.


< 75. REDNA SEJA VLADE