02.02.2016 Starost: 4 let

ŽUPANI S PREDSEDNIKOM PAHORJEM O POMENU LOKALNE SAMOUPRAVE ZA RAZVOJ SLOVENIJE

Brdo pri Kranju, 2. 2. 2016 - Več kot polovica županov slovenskih občin se je na povabilo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja konference Slovenija 2030: pomen lokalne samouprave za družbeni in gospodarski razvoj Slovenije. Srečanja se je udeležil tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar.


Predsednik države je uvodoma poudaril, da je projekt lokalne samouprave zanj eden redkih uspešnih projektov v Sloveniji. Kar sicer ne pomeni, da je brezhiben in brez napak, temveč da za razliko od drugih sistemov, ne potrebuje temeljite strukturne reforme, ampak posamezne posodobitve. V tem okviru je županom zastavil tri vprašanja:

- Kaj občine potrebujejo, da bi bile uspešnejše?

- Kaj je dolžna storiti država?

- Kako nadgraditi lokalno samoupravo?

ter jih pozval k razpravi. Uvodoma sta bila k razpravi povabljena predsednika obeh reprezentativnih združenj občin, nato pa so svoje mnenje podali še minister Koprivnikar ter župani nekaterih velikih, srednjih in majhnih občin.

Dr. Ivan Žagar se je strinjal, da je razvoj lokalne samouprave potreben, vendar sočasno z regionalnim razvojem. Ocenjuje, da so občine eden od sistemov, ki dobro delujejo, saj so v neposrednem stiku z ljudmi. Zato je ključnega pomena, da se ohrani lokalni nivo, saj brez slednjega ni vidnega razvoja. Poudaril je, da bi bilo potrebno postaviti okvir nalog, ki jih izvajajo občine, ter finančne vire zanje, znotraj tega pa posamezni občini prepustiti avtonomijo.

Predsednik ZOS Robert Smrdelj je poudaril, da glavna težava neustreznega delovanja sistema lokalne samouprave izvira iz sistema financiranja občin. Ocenjuje, da je Slovenija zelo centralizirana država, saj se manj kot 15 % javnofinančnih sredstev porabi na lokalni ravni, medtem ko znaša ta odstotek za druge države po podatkih OECD še enkrat toliko. Upoštevajoč dejstvo, da so občine praviloma edini nosilec regionalnega razvoja, bi bilo potrebno ohraniti lokalni nivo ter ga preko uveljavitve drugih ustavnih kategorij (pokrajine) še bolje razviti. Meni, da bi s pokrajinami dosegli stabilnost, pri tem bi bile koristi večje, kot bi bili stroški. Na koncu je poudaril nekatere izzive: kohezija in razmislek o spremembi operativnih programov, boljši razvoj gospodarstva, socialno podjetništvo; s katerimi bi se bilo nujno potrebno soočiti v prihodnosti.

Minister Koprivnikar je na osnovi poudarkov predsednikov obeh združenj dodal, da v kontekstu priprave Strategije razvoja lokalne samouprave od občin pričakuje konkretne vsebinske argumente, ki bodo izkazovali večjo učinkovitost delovanja ter večje zadovoljstvo občank in občanov ob okrepitvi regionalizacije, pri tem pa je potrebno upoštevati tudi velikost občin. Pri pisanju strategije namreč ne morejo izhajati le iz potreb občin, saj je le-te potrebno umestiti v kontekst države.

Na podlagi uvodnih nagovorov je Pahor izpostavil tri ključne točke za diskusijo:

- finančna avtonomija,

- regionalni razvoj,

- odnos med občino in državo.

Župani so bili v razpravi večinoma enotnega stališča, to je, da je potrebno pristopiti k ustanavljanju pokrajin. Poudarili pa so tudi potrebo po večji finančni avtonomiji občin, da bi bilo potrebno razmisliti o »zagovorniku občin« na vladni ravni ter o nujnosti sprememb operativnih programov, saj je v novi finančni perspektivi prišlo do izločanja občin iz dostopanja do evropskih sredstev.

Predsednik Pahor je v zaključku poudaril, da je potrebno poiskati vir financiranja, ki bo stimulativen in bo spodbujal razvoj občin. Meni, da je to temeljno vprašanje bodočega financiranja občin. Skozi Razpravo je ugotovil, da je med državo in občinami potrebnega več dialoga, zato je obljubil, da se bo v zvezi s tem sestal s predsednikom Vlade RS dr. Mirom Cerarjem. Predlagal pa je tudi nadaljevanje pogovora med združenji občin, predstavniki vladne ekipe in predsednikom RS.

 


< MESEČNI UTRIP MESECA JANUARJA 2016