03.12.2020 Starost: 1 let

ZELEN IN VAREN TURIZEM JE TURIZEM PRIHODNOSTI

Ljubljana, 3. 12. 2020 - Včeraj je v organizaciji Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo potekala delavnica, katere tema je bilo načrtovanje ukrepov s področja turizma in kulture iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF). Cilj delavnice je bila predstavitev načrtov in možnih podpore iz sklada RRF in pa da prisluhnejo potrebam slušateljev iz področja turizma in kulture. Delavnice se je udeležil tudi predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj.


Uvodoma je gospa Petra Križan, v.d. generalne direktorice Direktorata za turizem, povedala, da so trenutne aktivnosti usmerjene v programiranje ukrepov iz sredstev mehanizma za ukrepanj in odgovornost in je največji del instrumenta Next Generation. Sredstva iz naslova RRF, v višini 5,2 mrd evrov, bodo na voljo v obdobju med leti 2021 in 2026 v obliki povratnih in nepovratnih razvojnih vzpodbud. Dodala je, da si želijo z zainteresirano javnostjo oblikovati ukrepe, ki jih turizem najbolj potrebuje za lažje okrevanje po pandemiji COVID -19, in sicer ob zasledovanju evropskih smrenic za zeleno in digitalno gospodarstvo.

Delovanje mehanizma RRF je v nadaljevanju predstavila gospa Nena Dukuzov iz SVRK, ki je povedala, da je Republika Slovenija začela z aktivnostmi na področju priprave ukrepov že v mesecu juliju. Oblikovali so načrt ukrepov z dvema deloma, in sicer je to reformni in strukturni del za spremembe. Reformni del zajema reformo trga dela, reforma sistema dolgotrajne oskrbe in socialnega varstva, reforma zdravstvenega sistema, reforma fiskalne finančnega sistema, reforma za področje zmanjšanja administrativnih ovir. V drugem sklopu so zajeli prehod na zeleno in trajnostno, ki zajema področja energetske učinkovitosti, krožnega gospodarstva, vodooskrbe, trajnostne mobilnosti, itd. Drugi steber znotraj strukturnega dela je digitalna Slovenija, ki je razdeljen na tri dele - digitalna transformacija podjetij, digitalna transformacija države in digitalna transformacija lokalnih skupnosti (tu se sledi principu pametnih mest in skupnosti).

Tretji steber zajema investicije za podporno okolja gospodarstva, ki je razdeljen na domače in tuje investicije ter investicije v depriviligirana območja, ter podporno okolje, kamor se vključuje alternativne oblike podpore podjetništva. Četrti steber - na znanju temelječa družba - pa zajema raziskave, razvoj, inovacije in izobraževanje.

Peti steber pa zajema področje turizma in kultura. Natančnega priporočila državi s strani Evropske komisije (EK) nismo dobili za to področje, ampak so se za to zanj odločili zato, ker je turizem ena izmed najbolj prizadetih panog zaradi COVIDA-19. Imajo zasnovane tri programe, ki lahko naslavljajo turizem, in sicer je prvi program znotraj Next Generation EU, in sicer REACT, drugi je RRF in tretji je večletni finančni okvir, kjer se lahko naslavljajo investicije na področju turizma in kulture. Kot konkreten primer ustrezne argumentacije pri EK je gospa Kuduzov navedla gorske centre, katerih nadgradnja bo sledila v RRF in ostala spremljajoča investicijska aktivnost v večletnem finančnem okviru.

Poudarila pa je, da je zahteva EK, da se 37% sredstev nameni zelenemu in 20 % pa digitalnemu gospodarstvu.  Dodala pa je še, da so v RRF umestili še predlog za financiranje letalskega prevoznika in za to namenili 70 mio evrov povratnih sredstev, ki bodo verjetno dodeljena v obliki lastniškega kapitala.

Gospa Klančar iz Službe za razvojna sredstva je k temu dodala, da se bo za področje turizma znotraj prej navedenih stebrov naslavljalo različne ukrepe, največ podpore pa gre malim in sprednjim podjetjem (MSP). Pri RRF si želijo podpreti tudi velika in srednja podjetja. Želijo zagotovit tako pomoč turizmu, ki bo pomenila, da bo panoga postala odpornejša na sedanjo in tudi bodoče krize. Predvsem pa želijo zagotovit prestrukturiranje turizma na način, da bodo lahko učinkoviteje prišli do domačih gostov in da ne bomo toliko odvisni od tujih. Stremeti je treba k načinu kako narediti, oblikovati turistične produkte, da bo vanje možno na varen način priti tudi v razmerah kot je sedaj.

V nadaljnji predstavitvi ukrepov je bilo poudarjeno, da je treba pri načrtovanju vsakršnih aktivnosti upoštevati vodilo, da je zelen in varen turizem, turizem orihodnosti. Poudrarjeno je bilo tudi, da se morajo aktivnosti pri oblikovanju turističnih produktov voditi v smeri, da zajamejo tako domače kot tuje goste. Prav domači gosti so bili v letošnjem letu tisti, ki so pripomogli k temu, da ni bil slovenski turizem še bolj v rdečih številkah.

V zvezi s projekti s področja kulture in kulturne dediščine je bilo povedano, da je ponudba kulturne dediščine in kulturnih vsebin zelo bogata in žal premalo povezana s turističnim gospodarstvom. To ima Slovenija še veliko rezerv in neizkoriščenega potenciala.

V zvezi z javnim razpisom za občinske kulturne spomenike je bila povedano, da se bo v prihodnjem letu izvedla identifikacija potreb in nabor projektov, objavljen pa bo predvidoma konec leta 2021 oz. v začetku 2022. Projekt se bo izvajal 3 leta , in sicer v obdobju 2023 - 2025, v letu 2026 pa bo potekalo zaključevanje projektov z aktivnostmi informiranja, interpretiranja in promocije. Za razpis so predvidena sredstva v višini 15 mio evrov iz sredstev RRF, upravičenci bodo občine, ciljne skupine pa obiskovalci, lastniki kulturnih spomenikov, ponudniki kulturno-turističnih storitev in gospodarski subjekti. 

Predsednik ZOS Robert Smrdelj je v razpravi poudaril, da je treba občine vključit v pripravo vsebin projektov in opomnil, da je področje NATURE 2000 eno izmed tistih,, ki ima potemcial za razvoj turizma in kateremu je treba dati več poudarka. Tako narava kot kultura ponujata vsebine, na podlagi katerih se lahko oblikujejo kakovostni tržni produkti, ki bodo nedvomno pritegnili tako domače kot tuje goste. Prav tako pa je treba biti pri izboru projektov realen in se osredotočit na tiste, ki so dejansko izvedljivi.

Predstavniki MGRT so poudarili, da podpirajo vse projekte, ne glede na to ali jih predlaga gospodartsvo (MSP, velika podjetja..) ali občine. Prav tako pa so zagoovili, da ne bodo pokrivali samo velikih projektov.

Predstavniki MGRT so že ob sklicu sestanka deležnike pozvali k posredovanju predlogov projektov, ki bi jih bilo mogoče izpeljati do avgusta 2026. Pozvali so za sezname tistih projektov, ki jih deležniki načrtujejo s področja turizma in kulturne dediščine, kratek opis projektov in stopnjo razvoja (v kateri fazi se nahajajo oz. ali imamo kakšne projekte, ki že imajo pridobljena vsa potrebna dovoljenja in so »ready to go«?). Nabor konkretnih projektov, ki naj bodo tudi finančno ovrednoteni nam lahko posredujete do 7. 12. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si. 

Projkte lahko vnesete v tabelo, ki je dotopna TU.

                                                     * * *

.

 

 


 

 

 


< OBČINE PREJELE 6,1 MILIJONA EVROV ZA SOFINANCIRANJE SKUPNIH OBČINSKIH UPRAV