Po besedah državnega sekretarja finančnega ministrstva Žige Lavriča je namen novega zakona predvsem odpraviti nelogičnosti in popraviti nepraktične ureditve obstoječega zakona. Zakon natančneje določa vrste in obseg spodbud, ki jih lahko podeljujejo javni skladi. S tem zakon v slovenski prostor uvaja večjo preglednost poslovanja pravnih oseb javnega sektorja. Cilj zakona je omogočiti javnim skladom pridobivati sredstva zasebnih in evropskih virov ter s tem razbremeniti javnofinančne vire.

Predlog določa tudi minimalne kriterije, ki jih mora izpolnjevati pravna oseba, da lahko posluje kot javni sklad. Lavrič je ob tem spomnil na razpravo ob drugem branju zakona, ki je bila posvečena vprašanju premoženja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in . Opozoril je, da sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ni javni sklad, temveč je organiziran v statusni obliki javnega zavoda, zato sploh ni predmet omenjenega zakona.

Poslanci SDS menijo, da je veljavni zakon nedvomno dosegel svoj namen, vendar ga je treba po sedmih letih posodobiti. Predvsem se je namreč uredilo finančno poslovanje finančnih skladov, njihovo število se je ustalilo, vrednost premoženja državnih skladov pa se je zmanjšala na nekaj več kot dve milijardi evrov.

Breda Pečan je napovedala, da v poslanski skupini SD predlogu ne bodo nasprotovali. Hkrati pa je opozorila, da je "trajalo štiri leta, da je vlada ugotovila, da je treba pri zakonu nekaj narediti in sedaj, tik pred zdajci, prihaja z zakonom, ki bi lahko bil v obravnavi že pred dvema letoma".

Prav tako tudi v poslanski skupini LDS zakonu ne bodo nasprotovali, saj omogoča občinam, pokrajinam in državi ustanovitev javnih skladov. Milan Petek ob tem opozarja na nekatere slabosti predloga, kot je visok cenzus, ki bi lahko onemogočil delovanje obstoječih občinskih javnih skladov.

Tudi v poslanci Lipe zakonu ne bodo nasprotovali. Je pa poslanec Peče izpostavil dilemo, kakšna bo učinkovitost oziroma višine črpanja teh sredstev. Že danes se večji del državne uprave in občin srečuje s težavami pri črpanju evropskih sredstev, zato se Peče sprašuje o učinkovitosti zakona, ki določa "resnično minimalne" kriterije.

Po besedah Cirila Testena (NSi) je predlog zakona strokovno dobro pripravljen, upošteva razvoj na področju novih finančnih spodbud in javnega sektorja ter povečuje preglednost na področju javnih financ. Odpravlja tudi ureditve, ki so se v zadnjih letih izkazale za neizvedljive ali nesmotrne, zato ga bodo poslanci NSi podprli.

Poslanci SLS bodo predlagani zakon podprli, ker rešuje tudi problematiko že zatečenih postopkov prenosov kmetijskih zemljišč v lasti sklada na občine, je pojasnil Josip Bajc. Opozoril je še, da bi nasprotovanje možnosti izvajanja partnerskih projektov v Sloveniji onemogočilo črpanje več 100 milijonov evropskih sredstev.

Po mnenju Vilija Trofenika (Zares) je posodobitev zakona nujno potrebna, a je poslanec pričakoval, da bo vlada spremembe pripravila prej, ne tik pred iztekom mandata. Postavlja se mu tudi vprašanje, ali je zaostritev finančnih pogojev za ustanavljanje javnih skladov nekoliko preostro postavljena.

V poslanski skupini DeSUS menijo, da je eden glavnih ciljev odpravljanje razdrobljenosti in koncentracija sredstev za izvajanje posamičnih nalog. Vili Rezman ocenjuje, "da bodo nekateri dobri skladi vrženi za plot", kar je po njegovem mnenju ena izmed glavnih slabosti predloga. "Zato tudi morebiti ne bo čisto vseh glasov poslanske skupine DeSUS v prid temu predlogu zakona," je napovedal.

Po mnenju Bogdana Baroviča (SNS) predlog še vedno pušča nekaj stvari odprtih, za SNS pa je največji problem sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Poslanci SNS se bodo o podporo zakonu odločali vsak zase, Barovič pa je napovedal, da ga zaradi neurejenosti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ne bo podprl.