Kategorija: Novice
ZAKON O JAVNEM NEPREMIČNINSKEM SKLADU RS V JAVNI RAZPRAVI
Ljubljana, 23. 6. 2010 - Predlogu zakona o javnem nepremičninskem skladu RS kot bistveno novost predvideva centralizacijo na področju upravljanja z državnimi nepremičninami. če namreč z nepremičnim premoženjem države danes upravlja okrog 500 upravljavcev, je sedaj predviden en sam - javni nepremičninski sklad.
Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je na novinarski konferenci pojasnila, da ima sedanja razpršenost upravljavcev v praksi številne slabosti in da upravljanje s tem premoženjem ni najbolj racionalno urejeno. Ustanovitev sklada naj bi pripeljala do bolj gospodarnega in preglednega ravnanja z nepremičnim premoženjem države. Končno naj bi vzpostavili centralno evidenco teh nepremičnin, pregled na enem mestu pa naj bi zagotovil njihovo optimalno koriščenje, pravi ministrica.
Dodaja, da je cilj, da bi prostorsko problematiko državnih organov in služb v čim večji meri reševali s prostori v lasti države, čim manj pa z najemom. Po podatki, ki so jih zbrali za lani, so za najemnine namenili skupaj okrog 47 milijonov evrov. Po besedah ministrice bo novost plačevanje uporabnine tudi za prostore, ki so v lasti države, kar naj bi pripeljalo k razmisleku o velikosti in potrebnosti količine prostorov za posameznega proračunskega uporabnika. Na plačevanje uporabnine naj bi prešli v letu 2013.
Ustanovitev sklada, ki naj bi po predvidevanjih začel delovati v prihodnjem letu, bi pomenila centralizacijo podpornih služb, ki sedaj te naloge opravljajo na resornih ministrstvih. S tem pa bi bila po prepričanju ministrice dana podlaga za združevanje ministrstev oz. zmanjšanje njihovega števila. Ministrica namreč ugotavlja, da je število ministrstev preveliko in je koordinacija bistveno prezahtevna. Vendar pa sama meni, da od aktualne vlade, ki se sooča z odzivanjem na krizne razmere, ni mogoče pričakovati, da se bo v tem zelo zahtevnem procesu še reorganizirala, saj bi to zavrlo procese, ki jih mora peljati. Bodo pa za te spremembe ustvarili pogoje.
Finančne posledice delovanja sklada morajo biti nevtralne. Nanj bodo prešli javni uslužbenci, ki te naloge opravljajo že sedaj (skupaj 311), proračunske postavke za te potrebe pa se bodo pri ministrstvih in ostalih organih ustrezno zmanjšale. Med nalogami sklada bo tako razpolaganje z obstoječimi nepremičninami, njihovo pridobivanje in najemanje nepremičnin - med drugim bo vodil tudi evidenco najemnih pogodb. Skrbel bo tudi za pravno urejenost nepremičnin, nekatere namreč sedaj niso vpisane niti v zemljiško knjigo.
Sklad naj bi imel upravo in petčlanski nadzorni svet. Letni poslovni načrt pa bo pripravila vlada in ga kot sestavni del proračunskih dokumentov v obravnavo in sprejetje poslala v državni zbor. Letno poslovno poročilo bo sestavni del zaključnega računa državnega proračuna. Določeno nepremično premoženje se ne bo preneslo na sklad. Med temi nepremičninami so na primer nekateri vojaški objekti, kot so vadišča, strelišča, vojašnice, nepremičnine za opravljanje posebnih nalog za Sovo, notranje in obrambno ministrstvo. Enako velja tudi za nepremičnine, ki jih za opravljanje javnih nalog potrebujejo javni zavodi, ki so posredni proračunski porabniki, ter nevladni neposredni proračunski uporabniki, kot so državni zbor, protikorupcijska komisija, varuh človekovih pravic.
Ministrica je ob začetku javne razprave danes predstavila tudi predlog novele zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Tudi tu v enem delu spremembe narekuje ustanovitev javnega nepremičninskega sklada. Hkrati pa naj bi odpravili nekatere nejasnosti in ovire, ki povzročajo težave v praksi.
* * *
< 18. REDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA RS