23.06.2010 Starost: 10 let
Kategorija: Novice

ZAKON O JAVNEM NEPREMIČNINSKEM SKLADU RS V JAVNI RAZPRAVI

Ljubljana, 23. 6. 2010 - Predlogu zakona o javnem nepremičninskem skladu RS kot bistveno novost predvideva centralizacijo na področju upravljanja z državnimi nepremičninami. čŒe namreč z nepremičnim premoženjem države danes upravlja okrog 500 upravljavcev, je sedaj predviden en sam - javni nepremičninski sklad.


 

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je na novinarski konferenci pojasnila, da ima sedanja razpršenost upravljavcev v praksi številne slabosti in da upravljanje s tem premoženjem ni najbolj racionalno urejeno. Ustanovitev sklada naj bi pripeljala do bolj gospodarnega in preglednega ravnanja z nepremičnim premoženjem države. Končno naj bi vzpostavili centralno evidenco teh nepremičnin, pregled na enem mestu pa naj bi zagotovil njihovo optimalno koriščenje, pravi ministrica.

 

Dodaja, da je cilj, da bi prostorsko problematiko državnih organov in služb v čim večji meri reševali s prostori v lasti države, čim manj pa z najemom. Po podatki, ki so jih zbrali za lani, so za najemnine namenili skupaj okrog 47 milijonov evrov. Po besedah ministrice bo novost plačevanje uporabnine tudi za prostore, ki so v lasti države, kar naj bi pripeljalo k razmisleku o velikosti in potrebnosti količine prostorov za posameznega proračunskega uporabnika. Na plačevanje uporabnine naj bi prešli v letu 2013.

 

Ustanovitev sklada, ki naj bi po predvidevanjih začel delovati v prihodnjem letu, bi pomenila centralizacijo podpornih služb, ki sedaj te naloge opravljajo na resornih ministrstvih. S tem pa bi bila po prepričanju ministrice dana podlaga za združevanje ministrstev oz. zmanjšanje njihovega števila. Ministrica namreč ugotavlja, da je število ministrstev preveliko in je koordinacija bistveno prezahtevna. Vendar pa sama meni, da od aktualne vlade, ki se sooča z odzivanjem na krizne razmere, ni mogoče pričakovati, da se bo v tem zelo zahtevnem procesu še reorganizirala, saj bi to zavrlo procese, ki jih mora peljati. Bodo pa za te spremembe ustvarili pogoje.

 

Finančne posledice delovanja sklada morajo biti nevtralne. Nanj bodo prešli javni uslužbenci, ki te naloge opravljajo že sedaj (skupaj 311), proračunske postavke za te potrebe pa se bodo pri ministrstvih in ostalih organih ustrezno zmanjšale. Med nalogami sklada bo tako razpolaganje z obstoječimi nepremičninami, njihovo pridobivanje in najemanje nepremičnin - med drugim bo vodil tudi evidenco najemnih pogodb. Skrbel bo tudi za pravno urejenost nepremičnin, nekatere namreč sedaj niso vpisane niti v zemljiško knjigo.

 

Sklad naj bi imel upravo in petčlanski nadzorni svet. Letni poslovni načrt pa bo pripravila vlada in ga kot sestavni del proračunskih dokumentov v obravnavo in sprejetje poslala v državni zbor. Letno poslovno poročilo bo sestavni del zaključnega računa državnega proračuna. Določeno nepremično premoženje se ne bo preneslo na sklad. Med temi nepremičninami so na primer nekateri vojaški objekti, kot so vadišča, strelišča, vojašnice, nepremičnine za opravljanje posebnih nalog za Sovo, notranje in obrambno ministrstvo. Enako velja tudi za nepremičnine, ki jih za opravljanje javnih nalog potrebujejo javni zavodi, ki so posredni proračunski porabniki, ter nevladni neposredni proračunski uporabniki, kot so državni zbor, protikorupcijska komisija, varuh človekovih pravic.

 

Ministrica je ob začetku javne razprave danes predstavila tudi predlog novele zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Tudi tu v enem delu spremembe narekuje ustanovitev javnega nepremičninskega sklada. Hkrati pa naj bi odpravili nekatere nejasnosti in ovire, ki povzročajo težave v praksi.

 

* * *


< 18. REDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA RS