ZA LETI 2022 IN 2023 DODATNIH 26,5 MILIJONOV ZA URAVNTEŽENJE RAZVITOSTI OBČIN

Ljubljana, 15. 11. 2021 - Odbor DZ za finance je končal obravnavo predloga sprememb proračuna za leto 2022, predloga proračuna za leto 2023 in predloga ZIPRS za obe navedeni leti. Nekaj manj kot 26,5 milijona evrov bo na predlog poslanskih skupin SDS, NSi in SMC zagotovilo ministrstvu za finance za financiranja lokalne samouprave. S tem se bo za namen uravnoteženja razvitosti občin zagotovilo sredstva v višini osmih odstotkov skupne primerne porabe občin, torej dve odstotni točki več, kot določa zakon o financiranju občin. Združenje občin Slovenije je sicer predlagalo rešitev po kateri bi lokalna samouprava pridobila 80 milijonov evrov, vendar se ostali dve reprezentativni združenji s tem nista strinjali tako smo na državni svet skupaj naslovili, sedaj v državnem zboru sprejet predlog, ki prinaša dobrih 25 milijonov letno. Za podporo k temu predlogu je ZOS, 5.11.2021, prosil tudi vlado in poslance. Hvala obema združenjema, državnemu svetu, vladi in državnemu zboru, da ste prisluhnili predlogom, ki jih ZOS zastopa že ves čas svojega obstoja.

Sprememba proračuna za leto  2022

Proračun za leto 2022 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere spremembe. Članom odbora za finance jih je uvodoma predstavil finančni minister Andrej Šircelj, ki je povedal, da so spremembe pripravljali v okoliščinah postopnega okrevanja gospodarstva, vendar pa je virus še vedno navzoč, zato so načrtovani odhodki prilagojeni zdravstvenemu stanju v državi.

Izpostavil je visoke investicijske načrte in poudaril, da se bo proračunski primanjkljaj zniževal. Ob 13,94 milijarde evrov načrtovanih izdatkov naj bi se prihodnje leto v državno blagajno steklo 11,47 milijarde evrov. To pomeni 2,47 milijarde evrov primanjkljaja oz. 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Poslanske skupine, večinoma opozicije, so k predlogu proračuna vložile 55 dopolnil, katerimi bi na druge programe prerazporedile skupaj nekaj več kot 345 milijonov evrov sredstev. Člani odbora so jih podprli pet v skupni vrednosti 37,9 milijona evrov.

Nekaj manj kot 26,5 milijona evrov se bo na predlog poslanskih skupin SDS, NSi in SMC zagotovilo ministrstvu za finance za financiranja lokalne samouprave. S tem se bo za namen uravnoteženja razvitosti občin zagotovilo sredstva v višini osmih odstotkov skupne primerne porabe občin, torej dve odstotni točki več, kot določa zakon o financiranju občin.

Dodatna dva milijona evrov bo prav tako na predlog koalicije lahko dobilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za zagotovitve dodatnih zmogljivosti v objektih za izvajanje institucionalnega varstva starejših.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport lahko po mnenju članov odbora dobi še 1,95 milijona evrov za podružnično osnovno šolo Kalobje z vrtcem ter 6,95 milijona evrov za osnovno šolo Loka Črnomelj, ministrstvo za kulturo pa pol milijona evrov za dokončanje obnove Žičke kartuzije.

Predlog proračuna za leto 2023


V letu 2023 vlada pričakuje 11,84 milijarde evrov prihodkov, odhodkov pa bo za skupaj 13,36 milijarde evrov. Proračunska poraba bo tako za 580 milijonov evrov nižja kot prihodnje leto, ko so še načrtovani ukrepi za obvladovanje epidemije, prihodki pa bodo višji. Pri tem je vlada izhajala iz napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki Sloveniji čez dve leti obetajo umiritev gospodarske rasti na 3,3 odstotka.

Medtem ko so ostala delovna telesa že preučila predlog tako sprememb proračuna za leto 2022 kot tudi proračuna za leto 2023, pa je odbor za finance danes vzel pod drobnogled le slednjega. Rok za vlaganje dopolnil k predlogu proračuna za prihodnje leto se namreč še ni iztekel.

Šircelj je povedal, da obravnavani dokument predstavlja odziv na izstop iz zaostrenih razmer, ki so zaznamovale leti 2020 in 2021, hkrati pa je usmerjen naprej v okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva.

Napovedal je okrepitev investicij, leta 2023 bo zanje namenjenih 2,23 milijarde evrov. Izpostavil je investicije na področju prometne infrastrukture, zdravstva, socialnega varstva, šolstva, obrambe in okolja ter dodal, da bodo vsi ukrepi podprti s sredstvi EU iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Šircelj je napovedal postopno uravnoteženje državnega proračuna - z načrtovanih 4,6 odstotka BDP v letu 2022 naj bi se proračunski primanjkljaj leto pozneje znižal na 2,6 odstotka BDP -, nasprotno se je Jože Lenart (LMŠ) zbal, da primanjkljaja ne bomo uspeli prav kmalu odpraviti. "Če bi šlo vse po optimističnem scenariju, lahko šele leta 2029 ali 2030 ponovno pridemo do uravnoteženega proračuna," je dejal.

Spomnil je tudi na ugotovitve fiskalnega sveta, da vlada precenjuje odhodke za volilno leto 2022, za leto 2023 pa so podcenjeni in ne upoštevajo vrste zakonskih obveznosti. To se mu zdi neodgovorno. Predvsem pa je Lenart opozoril na visok dolg države. "Jaz trdim, da dolg raste," je odvrnil na Šircljevo napoved, da se bo dolg v prihodnjih letih zniževal. Izraženo v deležu BDP bo dolg res padal, a v nominalnih vrednostih milijarde rastejo, je opozoril.

Poslanci in poslanke skupine so do izteka roka, 18. oktobra, k predlogu proračuna za leto 2023 vložili sedem dopolnil. Do vseh se je na današnji seji opredelil odbor za finance kot matično delovno telo in ni nobenega podprl.