Z MINISTROM ŽIDANOM O PREDLOGU DOLOČITVE TRAJNO VAROVANIH KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

Ljubljana, 11. 4. 2013 – Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan je sklical sestanek, na katerem so predstavniki kmetijske stroke, kmetijskega ministrstva, Ministrstva za infrastrukturo in prostor in (združenj) občin razpravljali o predlogu določitve trajno varovanih kmetijskih zemljišč (KZ), kar je ena od prioritet ministrstva v tem mandatu.

Razlog, da se sprejema nov koncept varovanja KZ, je v

tem, da je postopek, ki ga predpisuje veljavni Zakon o kmetijskih zemljiščih, dolg

in drag (novela zakona pa je odpravila sistem odškodnin in s tem vir

financiranja). Strokovne službe ministrstva so pripravile predlog uredbe, ki se

bo, v kolikor bo podano soglasje, preizkusil tudi na terenu. Želja ministrstva

je, da se uredba sprejme do konca leta.

Koncept, ki je predlagan, predvideva, da se trajno

varovana KZ določijo za vse občine v Sloveniji – vsaka občina naj bi torej

prispevala svoj delež trajno varovanih KZ in s tem prispevati k samooskrbi s

hrano v Sloveniji. Minister Židan je v razpravi sicer tudi poudaril, da je

namen varovanja KZ zaščita KZ kot naravnega vira, na kar Slovenijo opozarja

tudi OECD.

Obseg trajno varovanih KZ se po posameznih občinah

določi na način, da se v kvoto trajno varovanih KZ vključijo vsa kmetijska

zemljišča (po namenski rabi) v občini, ki imajo boniteto večjo od povprečne

bonitete države (41,53), pri čemer obseg trajno varovanih KZ ne sme biti večji

od 80% vseh kmetijskih zemljišč v občini. Po tem konceptu bi se zavarovalo

okoli 300.000 hektarjev kmetijskih zemljišč. Predlog uredbe sicer predvideva

omejitev, po kateri bi občina lahko s posameznim prostorskim aktom lahko

posegla na največ 2% površin vseh trajno varovanih KZ v občini.

Izpostavljeno je bilo, da razumno določena območja

trajno varovanih KZ niti ne bi smela pomeniti omejitve. V ozadju predlaganega

koncepta ni prostorske komponente, kriteriji za določitev trajno varovanih KZ

so zelo ozki.

Na vprašanje občin, ali bonitete temeljijo na

strokovnih podlagah, pripravljavci uredbe odgovarjajo, da je razmejitev na

obstoječo kategorizacijo KZ na K1 in K2 za presojo slaba, zato naj bi se trajno

varovana KZ določila po novih merilih, ni pa izključeno, da bodo zemljišča obstoječe

kategorije K1 določena tudi kot trajno varovana KZ.

Predstavniki Direktorata za prostor so poudarili, da

sicer ne nasprotujejo sistemu določitve trajno varovanih KZ po kvotah, vendar

pa kvote ne morejo biti izključno merilo. Določitev trajno varovanih KZ bi morala

biti določena skozi postopek oziroma z orodji prostorskega načrtovanja. Prav

tako menijo, da bi morala območja trajno varovanih KZ določiti občine kot

nosilke urejanja prostora, saj je to njihova pristojnost. Težava nastane, ker

je težnja Ministrstva za kmetijstvo in okolje, da se do trajno varovanih KZ

pride v relativno kratkem času (do konca leta), kar želijo doseči z določitvijo

teh območij z vladno uredbo, postopki sprejemanja prostorskih aktov pa trajajo

tudi več let. Do rešitve, kako razrešiti ta razkorak, na sestanku niso prišli,

bodo pa se pogovori na to temo nadaljevali. Ministrstvo za infrastrukturo za

prostor je naklonjeno konceptu, ki ga je za varstvo KZ uvedla novela C Zakona o

kmetijskih zemljiščih, ob upoštevanju kvot, ki jih določa predlog novele E Zakona

o kmetijskih  zemljiščih oziroma predlog

uredbe.

Izpostavljenih je bilo sicer tudi še več drugih

odprtih vprašanj. Ni znano, kolikšna je zasedenost obstoječih stavbnih

zemljišč. Po oceni geografskega inštituta naj bi bilo teh območij znotraj

naselij v Sloveniji kar 3.000

hektarjev. Zato je bila ena od idej, da bi se dopustilo

širjenje poselitvenih območij šele takrat, ko bi zmanjkalo obstoječih stavbnih

zemljišč.

Glede uredbe tudi ni bil podan odgovor, kje na svojem

območju naj bi občina začela z določitvijo režima trajno varovanih KZ – ali se

bo varovalni režim začel določati na celotnem prostoru občine ali le na

kmetijskih zemljiščih. Prav tako je ostalo odprto vprašanje, kaj bo varstveni

režim trajno varovanih KZ prinesel občinam, ki že imajo sprejete OPN-je oziroma

so v različnih fazah sprejemanja le-teh.

Ministrstvu za kmetijstvo in okolje je bilo zato

predlagano, da predlog določitve trajno varovanih KZ testira na nekaj občinah.

Prav tako je bilo predlagano, naj se pripravijo agrokarte, ki bodo podlaga za

določitev varstvenega režima na KZ. O načinu določitve trajno varovanih KZ se

bodo pogovori nadaljevali.

***