21.01.2022 Starost: 1 let

Z DOPOLNITVIJO ZAKONA O NADZORU DRŽAVNE MEJE DELNA POVRNITEV STROŠKOV OBMEJNIM OBČINAM

Ljubljana, 21. 1. 2022 - Vlada RS je na 110. redni seji določila besedilo predloga Zakona o dopolnitvi Zakona o nadzoru državne meje, besedilo predloga novele Zakona o kmetijstvu in izdala Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov. Vlada RS je sprejela odločitev o povečanje namenskega premoženja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in Poročilo o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest, za leto 2020. Vlada RS je sprejela tudi posodobljen Akcijski program za alternativna goriva v prometu za leti 2022 in 2023 ter se seznanila s Poročilom o izvajanju Akcijskega programa za alternativna goriva v prometu v letu 2020.


Predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o nadzoru državne meje (ZNDM)
Z novim 9.a členom
ZDNM se ureja pravna podlaga za delno povrnitev stroškov obmejnim občinam, nastalih zaradi povečanega nadzora državne meje. Povečan nadzor državne meje pomeni intenzivnejše izvajanje dejavnosti in ukrepov na podlagi Zakona o nadzoru državne meje in Zakonika o schengenskih mejah, kar ima za posledico povečano prisotnost policije na območju občin ob državni meji. Povečan nadzor državne meje na predlog Ministrstva za notranje zadeve s sklepom ugotovi Vlada RS do konca februarja tekočega leta. Vlada RS tudi odloči o višini sredstev, ki pripada posamezni občini. Med upravičene stroške sodijo stroški zaradi obnove in investicijskega vzdrževanja občinskih cest in javnih poti, ki so dodatno obremenjene zaradi povečanega nadzora državne meje, stroški osvetlitve občinskih cest in javnih poti ter drugi stroški, ki nastanejo občinam z namenom povečati varnost občanom in so posledica povečanega nadzora državne meje. Občinam se povrne del stroškov na podlagi metodologije oziroma meril in kriterijev, ki jih bo z uredbo določila vlada. V uredbi se podrobneje določi tudi način uveljavljanja povračila stroškov.

Predlog 9.b člena ZDNM pa določa dodatno povračilo stroškov občinam ob državni meji zaradi izrednih dogodkov, nastalih z nadzorom državne meje. Gre za dogodke, ki zaradi svoje narave narekujejo še intenzivnejše in množičnejše izvajanje aktivnosti za varovanje državne meje in presegajo aktivnosti, določene v 9.a členu, posledično pa povzročijo tudi bistveno večjo prisotnost policije in tudi drugih organov (npr. Slovenska vojska, Civilna zaščita) na območju občin ob državni meji. Vlada s sklepom ugotovi obstoj izrednega dogodka in na podlagi ocenjenih stroškov za odpravo posledic izrednega dogodka odloči o višini sredstev, ki pripada posamezni občini.

Povečanje namenskega premoženja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije
Vlada je sklenila, da se namensko premoženje in kapital Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, povečata s stvarnim prevzemom dodatnega namenskega premoženja v višini 3.415.846,89 evra.


Sredstva so zagotovljena iz vplačanih, nevrnjenih depozitov za odlog prisilnih izvršb odstranitve nelegalno zgrajenih objektov. Skladno z drugim odstavkom 119. člena Gradbenega zakona po preteku roka za vračilo vplačanih depozitov vplačana sredstva namreč postanejo dohodek Stanovanjskega sklada RS, namenjena gradnji neprofitnih stanovanj.


Poročilo o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest
Aktivnosti v zvezi z gradnjo so se izvajale za izvedbo dograditve predora Karavanke, na odseku Gorišnica–Ormož in za protivetrno zaščito na odseku Razdrto-Vipava, Rebrnice.


Na področju prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor so se izvajale aktivnosti pri štirinajstih projektih, med pomembnejše projekte v letu 2020 sodijo: Slovenj Gradec–Dravograd, Otiški vrh–Holmec, Ptuj–Markovci, povezovalna cesta Podgora–Letuš, Postojna–Jelšane in Koper–Dragonja.

Na področju projektiranja so se izvajale aktivnosti za sledeče investicije: Jagodje–Lucija, Koseze–Kozarje (razširitev v 6-pasovnico), avtocestni priključek Dragomer (prej imenovan priključek Brezovica), Velenje–Slovenj Gradec, Šentrupert–Velenje, 3. razvojna os jug: Novo mesto–Maline (I. etapa - etapi 1 in 2, od AC A2 – Novo mesto do Revoza), 3. razvojna os jug: Novo mesto–Maline (I. etapa - etapi 3 in 4, od Revoza do Malin) ter rekonstrukcija priključkov na AC obroču (Leskoškova, Letališka).


Akcijski program za alternativna goriva v prometu za leti 2022 in 2023 ter Poročilo o izvajanju Akcijskega programa za alternativna goriva v prometu v letu 2020

Akcijski program za alternativna goriva v prometu za leti 2022 in 2023
Promet prispeva skoraj tretjino emisij toplogrednih plinov v Sloveniji oziroma več kot polovico v netrgovalnem sektorju in je pomemben vzrok za onesnaženost zraka v mestih. Trajna rešitev za ta izziv je prehod na trajnostno mobilnost z nizkimi emisijami ogljika in onesnaževal zraka s poudarkom na aktivni mobilnosti in javnem potniškem prometu. Akcijski program zajema skupaj 19 ukrepov in je razdeljen na tri sklope:

  • vozila in infrastruktura za alternativna goriva,
  • normativne ureditve ter raziskovalni projekti,
  • študije in drugi komplementarni ukrepi.

Poročilo o izvajanju Akcijskega programa za alternativna goriva v letu 2020
Skupaj je bilo v letu 2020 za ukrepe spodbujanja uporabe alternativnih goriv v prometu porabljenih 14.881.471,00 evrov javnih sredstev. Vsa sredstva se nanašajo na ukrepe za spodbujanje elektromobilnosti, tj. sofinanciranje nakupa 1107 lahkih vozil kategorije M1 (osebna vozila) in N1 (lahka tovorna vozila), kreditiranje 275 vozil, sofinanciranje nakupa 3 avtobusov za prevoz potnikov ter sofinanciranje vzpostavitve 39 polnilnih postaj. Za spodbujanje uporabe plina (SZP, UZP) ter tehnologij gorivnih celic in vodika v letu 2020 ni bilo izplačanih sredstev v okviru izvajanja Akcijskega programa za alternativna goriva v prometu. Prav tako se v letu 2020 ni izvedlo skupno javno naročilo vlade za nakup vozil.


Celoten povzetek 110. redne seje Vlade RS je na voljo TU.

                                                         * * *


< S PREDSTAVNIKI GURS O MODELIH MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNI