10.02.2010 Starost: 10 let
Kategorija: Novice

VSESLOVENSKO SREČANJE ŽUPANOV Z MINISTROM GJERKEŠEM NA BRDU PRI KRANJU - POKRAJINE IN EVROPSKA SREDSTVA

Brdo pri Kranju, 10.2.2010 – Danes je potekalo vseslovensko srečanje županov z ministrom za lokalno samoupravo in regionalne zadeve dr. Gjerkešem. Minister je na srečanju dejal, da proces ustanavljanja pokrajin ni mrtev, vsekakor pa je upočasnjen. Dodal je tudi, da če se nehamo pogovarjati o ustanavljanju pokrajin, se nehamo pogovarjati o decentralizaciji države, in to ni dobro.


 

Po besedah ministra na vladi v izhodni strategiji procesa ustanavljanja pokrajin niso definirali kot enega od prioritetnih ukrepov izhoda iz krize, vendar pa so se vseeno odločili, da proces peljejo naprej. Vprašanje je le, kdaj bodo pokrajine ustanovljene. Želi si, da bi jih uspeli ustanoviti do konca mandata.

 

Strateški svet za regionalizacijo in decentralizacijo se je po njegovih beseda zavzel za velike pokrajine, v intervalu od tri do osem, pripravljen je tudi predlog pokrajinske zakonodaje, pri čemer še poudarja, da je potrebno izhajati iz vsebine pokrajin, nalog in pristojnosti, in šele na tej podlagi sledi vprašanje o številu pokrajin.

 

Nasprotno ugotavlja, da se število izpostavlja bolj kot vsebina. Župani prihajajo k njemu s predlogi, ki "gredo bolj ali manj v smeri, da se z vsem strinjajo, če je njihova pokrajina zraven". A če bi vsako od takšnih območij dobilo svojo pokrajino, bi jih v Sloveniji imeli več kot 25. Pri tem je povedal, da je strateški svet postavil zgornjo mejo glede števila, ter opozoril, da pogajanja na katerih človek ne misli spremeniti svojega stališča, niso pogajanja v pravem pomenu besede. Napoveduje, da bodo tudi v prihodnje nadaljevali z delom in z iskanjem širokega konsenza. Tudi današnji pogovor z župani je po njegovih besedah namenjen temu, da bi ugotovili tisto število, vsebino in dinamiko, ki bo sprejemljiva za večino v Sloveniji.

 

Po razpravi z župani je minister ugotovil, da smo glede ustanavljanja pokrajin šele na začetku poti in je proces v fazi, ki rabi še dodatno zorenje. Minister pa zavrača bojazen, da bi šlo pri pokrajinah bolj kot za razvojni instrument za upravno-administrativno ureditev. Sam meni, da je razvojna funkcija pokrajin odločilna, do takrat pa bodo ta vprašanja reševali znotraj statističnih regij, institucij razvoja znotraj njih in kakovostnega zakona o skladnem regionalnem razvoju.

 

Ptujski župan Ĺ tefan čŒelan je poudaril, da je potrebno ustvariti razvojne pokrajine, glede na gradivo pa se po njegovem vlada bolj nagiba k upravno-administrativni ureditvi. Vendar je za tak model, je dodal, potrebno zgolj povečati pristojnosti obstoječih mestnih občin.

 

čŒe bodo pokrajine nekoč ustanovljene, to pa verjetno še ne bo kmalu, bo pomembno istovetenje ljudi z njimi; če tega ne bo, ne bo interesa za sodelovanje, je opozoril župan Trzina Tone Peršak. Izpostavil je še vprašanje avtonomije: če bo takšna kot pri občinah, namreč ni smiselno, da se pokrajine sploh ustanavlja. Župan Občine Žetale Anton Butolen je poudaril, da je vsebina in moč pokrajin v odnosu z državo odvisna od denarja. Prenos šestih odstotkov sredstev državnega proračuna na pokrajine pa je za njihovo avtonomijo bistveno premalo.

 

Brežiški župan Ivan Molan pa je mnenja, da se ne razmišlja o razvojni komponenti, ampak bolj v smeri, kako ne bi preveč decentralizirali države. Prepričan pa je, da bodo lahko razvojne regije delovale, če bodo zaokrožene geografske, zgodovinske in razvojne celote.

 

Župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič meni, da zaradi krize danes ni čas za regionalizacijo Slovenije in bo to možno šele po letu 2013.

 

Župan občine Miklavž na Dravskem polju Leo Kremžar se z njim ni strinjal, saj na podlagi dosedanjih izkušenj ugotavlja, da ni nikoli pravi čas. Ugotavlja, da če bi se pogovorili o vsebini in dorekli naloge, bi dobili tudi neko pametno število. Medtem pa je murskosoboški župan Anton Ĺ tihec prepričan, da bi se projekta morali lotiti postopoma in rešiti vprašanje za vprašanjem. Kot je poudaril, pa gre za vprašanje poguma vlade in premiera, da zadevo prereže in jo pošlje v državni zbor.

 

Na srečanju je bilo govora tudi o črpanju sredstev evropske kohezijske politike, pri čemer je minister spregovoril o petem javnem pozivu za sofinanciranje regionalnih razvojnih projektov. Peti javni poziv je bil objavljen 29.1.2010, kar je kar pol leta po najavi objave. čŒeprav so ga nekateri pričakovali že prej, so razlogi za njegovo kasnejšo objavo objektivne narave; morali so dopolniti postopke in pravne podlage ter razjasniti določene nejasnosti, ki so se pojavile pri izvajanju prejšnjih štirih javnih razpisov. Minister zagotavlja, da delajo vse, da počrpajo evropski denar, a to včasih tudi traja, "ker znajo biti postopki, merila, pravila in kriteriji v določenem delu kompleksni, ne le za končne uporabnike, ampak tudi za nas kot organ upravljanja".

 

Direktorica urada za kohezijsko politiko Mateja čŒepin je povedala, da je bilo v letu 2009 certificiranih zahtevkov za povračilo na Evropsko komisijo za 206,7 milijona evrov. Kljub velikim težavam pri povračilih v začetku leta 2009 je konec leta 2009 viden očiten napredek, saj je povečanje glede na konec leta 2008 za osemkrat večje.

 

Župani pa so v razpravi opozorili na nekatere konkretne težave, s katerimi se pri tem srečujejo občine.


< Novi mandat, nove pristojnosti: okrepljena regionalna skupščina