Deseto poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji za leta 2005, 2006 in 2007

Državne pomoči v Sloveniji so v letu 2007 znašale 267,36 mio EUR in so v primerjavi z letom 2005 ostale skoraj nespremenjene, v primerjavi z letom 2006 pa so se znižale za 3,2%.

Delež državnih pomoči v bruto domačem proizvodu je v letu 2005 prvič padel pod 1%, v letu 2006 se je še nekoliko znižal na 0,91% BDP, v letu 2007 pa državne pomoči predstavljajo 0,80% BDP. S primerjavo državnih pomoči kot deleža v bruto domačem proizvodu je v daljšem časovnem obdobju opazen trend zmanjševanja državnih pomoči, saj se je delež od leta 1997, ko je znašal 2,76%, v primerjavi z letom 2007, ko je znašal 0,80%, zmanjšal za več kot trikrat.

Med posameznimi kategorijami državnih pomoči v Sloveniji so v obdobju 2005 do 2007 prevladovale državne pomoči namenjene kmetijstvu in ribištvu (37,66% vseh pomoči v letu 2007).

Delež državnih pomoči za horizontalne cilje se po dveh letih rasti zopet znižal. V primerjavi z letom 2006 za 19,5%, v primerjavi z letom 2005 pa za 7,5% in predstavlja v letu 2007 38,85% vseh pomoči. V strukturi pomoči za horizontalne cilje imajo v letu 2007, tako kot v predhodnem letu, največji delež regionalne pomoči (38,10%). Pomoči, namenjene malim in srednje velikim podjetjem so v zadnjem letu najbolj padle in predstavljajo v strukturi horizontalnih ciljev le 2,74%. Razlog za znižanje pomoči na teh področjih je nepravočasna priprava shem državnih pomoči, saj se je večina novih programov začela realizirati šele konec leta 2007 oziroma v začetku leta 2008. Zaradi tega pa je opažen bistven porast de minimis pomoči ravno na področjih, kjer je pri državnih pomočeh opažen padec (mala in srednje velika podjetja, zaposlovanje). V primerjavi z letom 2006 so narasle pomoči za raziskave in razvoj (za 12,7%), pri varstvu okolja so se le te povečale za šestkrat zaradi nove sheme državnih pomoči, podvojile pa so se tudi pomoči za usposabljanje. Vse ostale pomoči, ki jih prištevamo med horizontalne cilje so se v letu 2007 znižale.

Državne pomoči v posebnih sektorjih so se v zadnjih dveh letih povečale, vendar so še vedno nižje kot v obdobju 2000 do 2004. V vseh treh letih pa je delež teh pomoči v BDP ostal nespremenjen (0,19% BDP). K povečanju pomoči dodeljenih v posebnih sektorjih prevladujejo pomoči namenjene železnici (70% pomoči med posebnimi sektorji) ter pomoči namenjene zapiranju premogovnikov (27% pomoči med posebnimi sektorji).

Vladna pogajalska skupina in delovna skupina za spremljanje finančnih učinkov plačnega sistema

Vlogo koordinacijske skupine za pogajanja o Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) in za sistem plač v javnem sektorju opravlja Vlada Republike Slovenije. Naloga koordinacijske skupine je zagotavljati strateške okvire za pogajanja za pogajalsko skupino. Koordinacijska skupina daje pooblastila pogajalski skupini in potrjuje njene odločitve.

Za člane vladne pogajalske skupine so imenovani:

· dr. Branko Lobnikar, vodja vladne pogajalske skupine, Ministrstvo za javno upravo

· Lidija Apohal Vučkovič‡, namestnica vodje vladne pogajalske skupine, UMAR

· mag. Helena Kamnar, Ministrstvo za finance

· mag. Alenka Bratušek, Ministrstvo za finance

· mag. Igor KLINAR, Ministrstvo za javno upravo · Mojca Ramšak Pešec, Ministrstvo za javno upravo

· Ksenija Globokar Mihovar, Služba Vlade RS za zakonodajo

· Tatjana Pečaver, Generalni sekretariat vlade

· Boštjan Ĺ krlec, Ministrstvo za pravosodje.

Naloga vladne pogajalske skupine je zagotavljati enoten plačni sistem v javnem sektorju, spremljanje finančnih učinkov plačnega sistema in spremljanje pogajanj o kolektivni pogodbi za javni sektor.

Vladna pogajalska skupina, razširjena z ministrico za javno upravo in ministrom za pravosodje kot članoma, opravlja vlogo usklajevalne skupine za plačni sistem funkcionarjev v pravosodju.

Za člane delovne skupine za spremljanje finančnih učinkov plačnega sistema so imenovani:

· mag. Alenka Bratušek, Ministrstvo za finance, vodja

· mag. Igor Klinar, Ministrstvo za javno upravo

· Stane Vencelj, Ministrstvo za finance

· Stanka Hribar, Ministrstvo za finance

· Mariza Ĺ turman, Agencija za javnopravne evidence in storitve (AJPES)

· Saša Kovačič, Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)

· predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za področje financ.

Naloga skupine za spremljanje finančnih učinkov plačnega sistema je izdelava izračunov in priprava informacij za ožjo pogajalsko skupino.

Vodja delovne skupine po potrebi na seje vabi tudi predstavnike drugih resorjev.

Vlada RS nalaga ministrstvom, pravosodnim organom in drugim državnim organom, da Ministrstvu za javno upravo posredujejo podatke o predlogu članov, ki bodo imenovani v pogajalsko skupino za pogajanja o kolektivnih pogodbah dejavnosti oziroma poklicev.

Vlada RS nalaga Ministrstvu za javno upravo pripravo dokončne sestave pogajalskih skupin za pogajanja o kolektivnih pogodbah dejavnosti oziroma poklicev in koordinacijo omenjenih skupin.

* * *