24.07.2008 Starost: 14 let
Kategorija: Novice

VLADA JE SPREJELA ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SISTEMU PLAČ V JAVNEM SEKTORJU

Ljubljana, 24. 7. 2008 – Vlada RS je na današnji dopisni seji sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Plačni sistem je v fazi implementacije. Tehnične podrobnosti za prehod v nov plačni sistem so bile usklajene z zadnjo novelo ZSPJS, vendar se je kljub temu naknadno izkazalo, da je za nemoten potek prehoda na nov plačni sistem potrebno ZSPJS v treh členih še dopolniti oziroma spremeniti, tako da bodo v izogib različnim razlagam vsebovali nedvoumno ureditev.


Poglavitna rešitev predlagane novele je natančnejša opredelitev prenosa števila razredov napredovanja v nov plačni sistem, ki ga v temelju določa 49. č člen ZSPJS. Predlagatelj z novelo odpravlja možnost različnih razlag, kako se dosežena napredovanja po predpisih, ki so se uporabljali do prehoda v nov sistem, upoštevajo v novem plačnem sistemu. Glede na to, da sedanja dikcija prvega in drugega odstavka 49. č člena ne vsebuje eksplicitne določbe, da je zgornja omejitev za prenos števila napredovanj najvišje možno število napredovanj, ki jih je bilo možno doseči po dosedanjih predpisih, so se v praksi pojavile razlage, da je možen prenos neomejenega števila razredov napredovanja. Takšna razlaga je neustrezna in v nasprotju z drugimi določbami o prehodu iz starega v nov plačni sistem, pa tudi z določbo o varovanju nominalne plače v primeru, ko bi bila plača po novih predpisih nižja od plače po predpisih, ki so se uporabljali do prehoda v nov sistem.

 

Že iz vsebine prevedbe nominalnega zneska osnovne plače, ki je narejen na podlagi podatkov, določenih v skladu z Zakonom o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (ZRPJZ) je popolnoma jasno, da pri prehodu ni mogoče prenesti več razredov napredovanja, kot jih je bilo mogoče doseči po omenjenem zakonu. To pa je splošno pet napredovalnih razredov oziroma sedem napredovalnih razredov pri zdravnikih. To, da je doseženo število napredovanj po prejšnjih predpisih pomemben element prehoda v nov sistem, po mnenju predlagatelja izhaja iz drugega odstavka 49. c člena, ki pravi: »2) Nominalni znesek osnovne plače javnega uslužbenca, izračunan v skladu z 49. a in 49. b členom tega zakona, se prevede v osnovno plačo po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1, vendar ne nižje, kot v plačni razred, ki je za toliko razredov višji od plačnega razreda delovnega mesta javnega uslužbenca, kot jih je dosegel z napredovanjem do dneva prevedbe.« Predlagatelj tako vztraja, da ni mogoče upoštevati ZRPJZ in z njim povezanih predpisov samo glede osnovnih količnikov in dodatkov, ampak tudi glede drugih pravil – to pa je v tem primeru tudi število možnih razredov napredovanja. S tem je zakonito omejen prenos napredovalnih razredov glede na razlago 49. č člena, na podlagi katere se prenese razlika napredovalnih razredov med plačnim razredom prevedbe nominalnega zneska osnovne plače javnega uslužbenca in plačnim razredom prevedbe nominalnega zneska osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva. Ta razlika pa je, zaradi različnega delovanja dodatkov, vključenih v prevedbo v skladu z 49. b členom ZSPJS, lahko višja od petih oziroma sedmih napredovalnih razredov. V zakon je zato nujno vključiti nedvoumno dikcijo glede omejitve prenosa razredov.

 

Hkrati je treba črtati določbe o ohranitvi višjega plačnega razreda, kot ga je bilo možno doseči z napredovanjem, saj je v zakonu varovanje plače za vse primere, ko bi bila plača po novih predpisih nižja, urejeno na drugačen način (z varovanjem nominalnega zneska in ne z varovanjem prevedenega plačnega razreda). Varovanje prevedenega plačnega razreda, določenega na osnovi večjega števila napredovanj, kot jih je bilo možno maksimalno doseči, bi nedvomno povzročilo ohranjanje določenih nesorazmerij in vzpostavljanje novih nesorazmerij med javnimi uslužbenci, ki so bili ob prehodu v nov plačni sistem že zaposleni v javnem sektorju in tistimi, ki se bodo v njem zaposlili kasneje, pa tudi dodatne finančne posledice, ki v sprejeti oceni finančnih učinkov niso bile upoštevane.

 

* * *


< OCENJEVANJE ŠKODE V SLOVENSKIH GOZDOVIH IN KMETIJSKIH POVRŠINAH