Cene komunalnih storitev se od 15. avgusta 2009 oblikujejo

le v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih

občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Pravilnik), ki ga je izdalo

Ministrstvo za okolje in prostor. Pred uveljavitvijo nove cene posamezne

storitve mora podjetje na osnovi Pravilnika poleg pridobitve soglasja pristojne

lokalne skupnosti, pridobiti tudi pozitivno strokovno mnenje resornega

ministrstva, pristojnega za okolje, o izpolnjevanju oskrbovalnih standardov,

tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov in normativov za

opravljanje javnih služb, skladno s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in

gospodarske javne službe. S Pravilnikom je sicer vzpostavljena metodologija

oblikovanja cen komunalnih storitev, ni pa zagotovljen nadzor nad metodologijo

oblikovanja cen komunalnih storitev, prav tako niso določene sankcije v primeru

kršitev.

V obrazložitvi je navedeno, da zaradi navedenega,

gospodarskih razmer, postavljenih makroekonomskih ciljev, izredno visokih

povišanj cen komunalnih storitev v posameznih občinah in dejstva, da je veliko

občin cene komunalnih storitev dvignilo brez pridobljenega pozitivnega

strokovnega mnenja, je Vlada RS na redni seji dne 26. avgusta 2010 sprejela

prvo Uredbo o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev in na redni seji 24.

februarja 2011 drugo Uredbo o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev. S

sprejetjem obeh uredb so se cene storitev obveznih občinskih gospodarskih

javnih služb varstva okolja, določile kot najvišje.

Na predlog Ministrstva za gospodarstvo je vlada na današnji

dopisni seji sprejela novo Uredbo o določitvi najvišjih cen komunalnih

storitev, saj bi sprostitev trenutno veljavne uredbe pomenila velik pritisk na

povišanje cen komunalnih storitev. Dodajajo, da hkrati obstaja nevarnost, da bi

se z oblikovanjem cen komunalnih storitev izključno na ravni lokalnih skupnosti

vzpostavile razmere, ki bi v večji meri omogočale ekonomsko neučinkovito

zagotavljanje komunalnih storitev. To ima lahko negativne posledice z vidika

uporabnikov teh storitev in z makroekonomskega vidika, saj se neučinkovitost na

koncu kaže tudi v poviševanju cen, kar negativno vpliva na konkurenčnost

celotnega gospodarstva. Gre namreč za dejavnosti, ki so nujne za zadovoljevanje

potreb ljudi in organizacij in v katerih ima posamezno podjetje monopolni ali

obvladujoč položaj.