17.10.2013 Starost: 6 let

VLADA DOLOČILA BESEDILO ZAKONA O DAVKU NA NEPREMIČNINE

Ljubljana, 17. 10. 2013 - Vlada RS je na 29. redni seji med drugim sprejela predlog Zakona o davku na nepremičnine, predlog novele Zakona o varstvu kulturne dediščine, predlog novele Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, predlog novele Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, predlog novele Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike ter predlog Energetskega zakona.


Predlog Zakona o davku na nepremičnine

Predlog zakona uvaja nov sistem davka na nepremičnine, s katerim se nadomesti dosedanja obdavčitev nepremičnin z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč, davkom od premoženja in dajatev, ki obremenjuje gozdna zemljišča – pristojbina za vzdrževanje gozdih cest. Predlaga se tudi, da se z uvedbo davka na nepremičnine ukine davek na nepremično premoženje večje vrednosti. 

Prihodek od davka na nepremičnine je deljen med občine in državo, in sicer državnemu proračunu pripada 50 % prihodka od obdavčitve nepremičnin po osnovnih davčnih stopnjah, 50 % prihodka pa pripada občinam, na območju katerih se nepremičnine nahajajo.

Predmet obdavčitve so vse nepremičnine, ki so na presečni datum 1. januar leta odmere evidentirane v registru nepremičnin, ali izpolnjujejo pogoje za to, da bi morale biti evidentirane v registru nepremičnin. S tako široko definicijo se v obdavčitev vključujejo vse vrste stavb, pa tudi vse vrste zemljišč, torej tudi kmetijska in gozdna zemljišča. Davčna osnova je posplošena tržna vrednost. Kot zavezanca za davek se določa lastnika, fizično ali pravno osebo. Izjemoma se obveznost plačila davka za nepremičnine v lasti države in občin prenese na upravljavce, in v primeru finančnega lizinga na lizingojemalce, izjema pa je določena tudi za stanovanja, katerih uporaba je na podlagi sodne odločbe prenesena na najemnike. V takem primeru je zavezanec najemnik.

Davka se oprošča nepremičnine v lasti ali v uporabi tujih držav za potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev, v lasti mednarodnih organizacij ali njihovih predstavništev, če tako določajo mednarodne pogodbe, in v lasti institucij EU v Sloveniji. Oprostitev pa velja tudi za nepremičnine, ki so evidentirane kot gospodarska javna infrastruktura (ceste, železnice, vode), razen vodna zemljišča, ki so namenjena opravljanju poslovne in industrijske ali energetske dejavnosti. Davka se oprošča tudi sakralnih objektov (namenjenih bogoslužju – cerkev, molilnica, kapelica) in kulturnih spomenikov ter neplodnih zemljišč in varovalnih gozdov.

Zakon določa različne stopnje za različne vrste nepremičnin. Za stanovanjske nepremičnine, v katerih biva zavezanec, ali jih ta daje v odplačni (tržni ali neprofitni) najem (rezidenčne stanovanjske nepremičnine) se predlaga davčna stopnja v višini 0,15 %. Za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine se davčna stopnja poviša na 0,5 %. Za stanovanjske nepremičnine s posplošeno tržno vrednostjo nad 500.000 evrov (rezidenčne in nerezidenčne) pa se dodatno davčna stopnja poveča za 0,25 odstotnih točk.

Za poslovne in industrijske nepremičnine se predlaga stopnja davka v višini 0,75 %, izjemoma pa se za energetske objekte določa nižja stopnja in sicer 0,4 %.

Nižja stopnja davka se določa tudi za kmetijske objekte in sicer 0,3 %, za druge stavbe, kamor se uvrščajo stavbe za javno rabo in za drugo splošno rabo pa 0,5 %. Posebej se urejajo stopnje za zemljišča in sicer se za kmetijska zemljišča določa stopnja 0,15 %, za gozdna zemljišča 0,07 %, za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo stopnja 0,75 %, za zemljišča za energetsko rabo stopnja 0,4 % in za druga zemljišča stopnja 0,5 %, razen za zemljišča, ki pripadajo stanovanjskim nepremičninam, za katere se določa stopnja 0,15 %.

Za stavbe, ki so nelegalne gradnje, se osnovna stopnja davka, določena za posamezno skupino nepremičnin, poveča za trikrat.

50 odstotno znižanje davčne stopnje se omogoči zavezancem, ki so bili v letu pred letom odmere najmanj šest mesecev upravičeni do prejemanja denarno socialne pomoči ali do varstvenega dodatka, 30 odstotno znižanje pa invalidnim osebam, ki se gibljejo s pomočjo invalidskega vozička oziroma zavezancem, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z invalidno osebo, ki se giblje s pomočjo invalidskega vozička.

Zakon omogoča tudi zavarovanje obveznosti iz naslova davka na nepremičnine s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je predmet obdavčitve, v primeru da zavezanec ne more poravnati nepremičninskega davka.

Dodatno zakon določa, da se za leto 2014 davčna osnova za rezidenčne nepremičnine zniža na 85 % posplošene tržne vrednosti nepremičnine.

Poleg tega zakon daje občinam možnost, da stopnje davka za nepremičnine, v skladu z merili, ki zasledujejo cilje prostorske in ekonomske politike posamezne občine, povečajo ali zmanjšajo za 50 %.

Zaradi posledic na ravni financiranja občin, kjer bo z uvedbo davka lahko prišlo do velikih sprememb v obsegu prihodka iz tega vira (povišanja ali znižanja) se predlaga triletno prehodno obdobje, v katerem se davek odmeri kot prihodek države, vsaki posamezni občini pa zagotovi enak prihodek, kot je znašal znesek odmerjenega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za leto 2012. Obenem se občinam za leti 2015 in 2016 že omogoča tudi zvišanje davčnih stopenj za največ 50 %, s čimer bodo občine svoje prihodke v teh dveh letih tudi povečevale.  

Davek odmerja davčni organ na podlagi podatkov iz registra nepremičnin, za katerega je pristojna Geodetska uprava RS.

Celoten pregled 29. redne seje Vlade RS si lahko preberete Initiates file downloadTUKAJ


< DRŽAVNI SVET NI PODPRL PREDLAGANEGA PRORAČUNA