24.09.2020 Starost: 65 dni

V JAVNO RAZPRAVO POSLAN PREDLOG ZAKONA O UREJANJU PROSTORA (ZUreP-3)

Ljubljana, 24. 9. 2020 - Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3), katerega je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor. Rok za podajo pripomb je 22. 10. 2020.


V načelu usklajevanja interesov je zaradi aktualne prakse Ustavnega sodišča RS dodana zahteva po tehtanju javnih in zasebnih interesov ter pravica posameznika, da ima v primeru prekomernega bremena uresničitve javnega interesa pravico do povrnite tega dela bremena. Še vedno pa je ohranjena prednost javnih interesov pred zasebnimi. Načelo sodelovanje javnosti je razširjeno tako, da se poleg obveznosti seznanjanja javnosti preko storitev prostorskega informacijskega sistema poudari tudi uporabo drugih načinov komunikacije z javnostjo, ki omogočajo javnosti zgodnje in učinkovito seznanjanje z gradivi. V III. poglavju »Udeleženci pri urejanju prostora« se spremembe nanašajo na sestavo Komisije za prostorski razvoj, katere člani bodo le državni sekretarji konkretnih ministrstev. Spremembe se nanašajo tudi na sestavo in delovanje Prostorskega sveta, ki bo deloval v ožji in širši sestavi.

Ena od bistvenih novosti, ki jih vpeljuje ZUREP-3 na področju učinkovitejšega vodenja postopkov priprave državnih in občinskih prostorskih načrtov, je oblikovanje projektne skupine. Ta bo delovala po principu projektnega vodenja, vsi njeni člani pa imajo nalogo soodgovorno prispevati k pripravi ustreznih prostorskih ureditev. V povezavi s spremenjenim načinom vodenja državnega prostorskega načrtovanja so spremenjene tudi postopkovne določbe glede priprave DPN oziroma združenega postopka. Nosilci urejanja prostora so kot člani projektne skupine ves čas aktivno udeleženi pri pripravi, zato mnenje v posameznih fazah državnega prostorskega načrtovanja pripravi projektna skupina, ki uskladi stališča posameznih članov projektne skupine (npr. glede študije variant, glede ustreznosti okoljskega poročila, glede najustreznejše variante, glede rešitve v predlogu DPN ipd.).


ZUREP-3 določa, da se v postopku priprave DPN in postopku priprave OPN vedno izvede celovita presoja vplivov na okolje. Pri pripravi OPPN se celovita presoja vplivov na okolje načeloma ne izvede. Občina mora zaprositi ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, za oceno potrebnosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje samo za tiste OPPN, ki se bodo pripravili še na podlagi starih prostorskih aktov (prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin), na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih ali tistih, kjer se bo, v skladu s pravili ZUREP-3, z OPPN spreminjala namenska raba prostora. Postopek priprave prostorskega akta in postopek celovite presoje vplivov na okolje sta še bolje povezana.


Z namenom optimizacije postopka priprave OPN (ki se smiselno uporablja tudi za pripravo OPPN) je ta močno razbremenjen več obveznih zaporednih faz. Ohranjene so vse obveznosti glede zgodnjega (in siceršnjega) vključevanja javnosti, posvetovanj, ipd. Ker so prostorski akti zelo različni je naloga občine, da izbere za konkreten prostorski akt najustreznejši način sodelovanja z javnostjo. K obveznim prilogam prostorskega akta je dodano tudi poročilo o sodelovanju z javnostjo.


Na področju ukrepov zemljiške politike so s predlogom ZUREP-3 največje spremembe izvedene na področju komunalnega opremljanja in komunalnega prispevka. Spremenjene so določbe glede dopustne samooskrbe objektov, tako da bodo obveznost priključevanja na posamezno vrsto komunalne opreme določali drugi predpisi in ne občinski prostorski akt, z občinskim prostorskim aktom pa se seveda načrtuje vse vrste komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture, ki jo je treba zgraditi ali dograditi. Občina bo podlage za odmero komunalnega prispevka določila v Odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. Tako se poenostavlja sistem določanja posameznih meril in poenotenje komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine. Program opremljanja pa se izdela le za gradnjo nove komunalne opreme na funkcionalno zaključenih območjih, pri čemer se program opremljanja ne sprejema hkrati s prostorskim aktom, ampak šele tedaj, ko bo občina pristopila k dejanskemu opremljanju zemljišč.


Jasno se določa namen komunalnega prispevka, ki je dajatev občine in ki jo plača zavezanec zaradi priključitve oziroma uporabe komunalne opreme. Plačilo komunalnega prispevka je pogoj za priključitev objekta na posamezno vrsto komunalne opreme, zato so dodane tudi kazenske določbe za zavezanca za plačilo, kakor tudi za pravne in odgovorne osebe upravljavca komunalne opreme, ki bi priključil objekt, za katerega ne bi bil poravnan komunalni prispevek. ZUREP-3 predlaga, da se komunalni prispevek plača po izdaji gradbenega dovoljenja. Zakonske oprostitve komunalnega prispevka so določene samo za objekte, katerih investitor je občina, za objekte gospodarske javne infrastrukture (kadar ne gre za stavbe) in za nadomestitev objektov zaradi naravne nesreče. Niso pa več zakonsko oproščeni plačila komunalnega prispevka enostavni objekti in nezahtevni objekti, ker je v praksi prihajalo do zlorab teh določb (izrabljanja posrednega priključevanja npr. v kampih, garažnih stavbah ipd., zahtev po razvrščanju objektov med enostavne objekte z namenom izogibanja plačilu komunalnega prispevka). Ker pa je komunalni prispevek v celoti dajatev občine, ima občina možnost, da sama določi možne oprostitve komunalnega prispevka.


Predlog zakona je dostopen TU, predloge in pripombe pa nam lahko posredujete do vključno 22. 10. 2020 na elektronski naslov mateja.erzen(at)zdruzenjeobcin.si.


< 33. REDNA SEJA VLADE RS