09.12.2016 Starost: 3 let

USTAVNO SODIŠČE ZAVRGLO ZAHTEVO ZA OCENO USTAVNOSTI ZIPRS1617 GLEDE INVESTICIJSKEGA TRANSFERA

Ljubljana, 8. 12. 2016 - Ustavno sodišče RS je zavrglo zahtevo Združenja občin Slovenije za oceno ustavnosti prvega odstavka 56. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017, ki določa obseg sredstev za sofinanciranje investicij občin.


Prvi odstavek 56. člena  ZIPRS1617 določa, da se omenjena sredstva zagotavljajo v višini petih odstotkov skupne primerne porabe občin, od tega v višini dveh odstotkov kot transfer iz državnega proračuna, v višini treh odstotkov pa v obliki odobritve dodatnega zadolževanja občin v proračunu države. V Združenju občin Slovenije smo izpodbijani določbi očitali neskladje z 2., 9., 14., 140. in 146. členom Ustave RS.

 

V zahtevi smo opozorili, da je investicijski transfer sistemski ukrep za skladnejši razvoj Republike Slovenije z zagotavljanjem dodatnih sredstev po načelu vnaprejšnje izravnave razlik med občinami, zato ta sredstva v največji meri prejmejo razvojno najšibkejše občine. Zmanjševanje teh sredstev nesorazmerno posega v razmerja financiranja občin in v sam koncept lokalne samouprave. Izvirne naloge občin namreč obsegajo tudi pospeševalno funkcijo lokalne samouprave. Tudi predvideno dodatno zadolževanje občin za namene financiranja občinskih investicij bi pomenilo poseg v ustavno določeno avtonomijo lokalne samouprave, saj občine nesistemsko podreja državi. Nadalje smo opozorili, da je ukrep, ki je znižal višino investicijskega transfera, nesorazmeren in arbitraren. Zmanjšanje teh sredstev v enakem odstotku za vse občine povzroča tudi do 200 % razlike med njimi ter s tem prebivalce različnih občin postavlja v neenakopraven položaj. To povzroča novo diskriminacijo tako med občinami kot med prebivalci različnih občin. Razvojno najšibkejšim območjem se onemogoča zagotavljanje pogojev za razvoj in s tem kakovost življenja njihovih občanov.

 

Ustavno sodišče je sicer pritrdilo, da so sredstva za sofinanciranje občinskih investicij v določenem odstotku od skupne primerne porabe občin povezana z uresničevanjem nalog občin iz 140. člena ustave. Z njimi se namreč občinam glede na njihovo razvitost ali nerazvitost res zagotavljajo dodatna sredstva. Glede določitve višine teh sredstev pa ima zakonodajalec široko polje proste presoje, je obenem ugotovilo ustavno sodišče in dodalo, da je treba pri določanju te višine upoštevati tako makroekonomsko stanje v državi kot ustavno zagotovljeno lokalno samoupravo.

 

Ustavno sodišče hkrati ugotavlja, da sama določitev višine sredstev pomeni šele potencialna sredstva občin in ta še niso lastna sredstva občin. "Kolikšna bo dejanska višina na ta način pridobljenih sredstev občinskega proračuna, je odvisno tudi od aktivnosti občine same. Zato zmanjšanje agregata teh sredstev samo po sebi še ne more pomeniti neposrednega zmanjšanja prihodkov za posamezne občine." Ustavno sodniki so tudi zapisali, da je glede na leto 2015 prišlo celo do povečanja teh sredstev, določba Zakona o financiranju občin o šestodstotnem deležu skupne primerne porabe občin, namenjenem za naložbe, pa se doslej zaradi poznejših drugačnih, čeprav na posamezna obdobja vezanih zakonskih določb dejansko nikoli ni uporabljala.

 

Po navedbah ustavnih sodnikov nismo izkazali, da bi z izpodbijanim prvim odstavkom zakona prišlo do ogrožanja pravic samoupravnih lokalnih skupnosti, niti, da bi prišlo do posega v njihov ustavni položaj in pravice.

 

V Združenju občin Slovenije smo nad odločitvijo Ustavnega sodišča razočarani, saj je o zadevi odločilo precej "formalistično". Ustavno sodišče pritrdi našim argumentom, da so sredstva za sofinanciranje občinskih investicij povezana z uresničevanjem nalog občin iz 140. člena Ustave RS, obenem pa Ustavno sodišče stopi korak nazaj in zapiše, da ima zakonodajalec glede določitve višine ter sredstev široko polje proste presoje, pri čemer mora upoštevati makroekonomsko stanje v državi in ustavno zagotovljeno lokalno samoupravo. Kje je torej meja med makroekonomsko stabilnostjo in ustavno varovanim položajem lokalnih skupnosti? Fiskalno pravilo očitno postaja vodilno načelo slovenske Ustave. S tokratno odločitvijo Ustavnega sodišča so "ta kratko" ponovno potegnile občine in z njimi njihovi občanke in občani.

 

Odločitev Ustavnega sodišča je dostopna na povezavi.

 

 

 

 


< TUDI DRŽAVNI SVET V PRESOJO ZAKONA O POGREBNI IN POKOPALIŠKI DEJAVNOSTI