24.09.2013 Starost: 6 let

USKLAJEVALNI SESTANEK GLEDE PREDLOGA ZAKONA O DAVKU NA NEPREMIČNINE

Ljubljana, 23. 9. 2013 – Vlada RS je na proračunski seji odločila, da se nadaljuje s sprejemanjem zakona o davku na nepremičnine. Na Ministrstvu za finance je bil usklajevalni sestanek z namenom pregledati predlog zakona po posameznih členih. Udeleženci sestanka pa so bili seznanjeni z novimi predlogi sprememb Zakona o financiranju občin.


Predlog zakona o davku na nepremičnine bo Vlada RS obravnavala na seji ta teden. Izhodišča predloga zakona se ne spreminjajo: davek na nepremičnine se deli v razmerju 50:50 med državo in občinami; občine imajo možnost zvišanja posamezne davčne stopnje za 50%; prehodne določbe občinam zagotavljajo enak prihodek, kot je bilo odmerjenega NUSZ za leto 2012; še vedno je izhodišče, da se obdavčuje vse nepremičnine (ostajajo le tri izjeme: varovani gozdovi, javno dobro, nepremičnine v lasti tujih držav, veleposlaništev…), kar pomeni, da niso upoštevali pripomb po izvzetju javnih stavb iz obdavčitve; javne evidence REN so temeljni vir za obdavčitev.

 

Dr. Roman Lavtar iz Službe za lokalno samoupravo je predstavil nova izhodišča za spremembe financiranja občin. Kot prvo je poudaril, da sta Predlog zakona o davku na nepremičnine in predlog novele Zakona o financiranju občin sedaj dva ločena projekta. Skozi kasnejše spremembe Zakona o financiranju občin se bo lahko spremenil vir zajemanja, vendar morajo biti za to podani objektivni razlogi. Obseg primerne porabe ostaja isti, delež dohodnine, ki gre občinam, bo ostal na 54%, nekoliko se spreminja izravnalna formula – gre v prid občinam z večjim številom prebivalstva, obseg sredstev za skupne občinske uprave ostaja enak, to je 50% sofinanciranje, bo pa delež sofinanciranje odvisen od števila nalog, prenesenih na skupne uprave, znižali bodo sredstva za investicije na 3%, pri predpisovanju občinskih taks odpravljajo določene administrativne ovire.

 

Predsednik Združenja občin Slovenije je opozoril, da občine še vedno niso dobile informacije, kolikšna bo višina davka, ki ga bodo občine plačale sebi oziroma državi. Ponovno je poudaril, da v primeru delitve davke med državo in občinami in z vnaprej določenimi stopnjami občine izgubljajo avtonomni vir, zato občine vztrajajo, da se ohrani NUSZ, država pa naj po polovičnih stopnjah davek na nepremičnine pobere zase. Temu je pritrdil tudi Leo Kremžar iz Skupnosti občin Slovenije. Pomanjkanje informacij, koliko davka bodo občine dejansko prejele, pa povzroča težave pri pripravi občinskih proračunov, je opozoril Smrdelj.

 

Jasmina Vidmar je  opozorila, da s predlaganim konceptom davek na nepremičnine ni več razvojni mehanizem. Da pa bi to bil, SOS predlaga spremembo 15. člena predloga zakona, s katerim si je država pridržala pooblastilo za ukrepe prostorske politike. Predlagajo, da so ukrepi prostorske politike instrument občin.  Predlagajo tudi, da bi bila delitev davka med državo in občinami izvede po (razvojnih) oprostitvah – zvišanju ali znižanju davčnih stopenj s strani občin.

 

Predstavnik Združenja mestnih občin Slovenije je tudi opozoril, da se občinam jemlje finančna avtonomija, težko je dati pripombe na predlog zakona zaradi nejasnih izračunov, opozoril je, da po predlogu zakona občine nimajo instrumenta za izvajanje zemljiške politike.

 

Franci Rokavec je vprašal, zakaj se vztraja pri obdavčitvi javnih stavb in pri tem opozoril, da gre za prelaganje denarja iz enega v drug žep, hkrati pa opozoril, da bodo ob tem nastali stroški postopka in dodatno delo za DURS. Opozoril je na težavo zaradi kategoriziranih javnih cest, ki tečejo po zemljiščih zasebnikov – ministrstvo odgovarja, da bo GURS zato poiskal rešitev.  

 

Predstavnice Ministrstva za finance so povedale, da nimajo mandata spreminjati koncept predloga zakona, opozorile pa so na prehodno določbo zakona, ki daje občinam zagotovilo, da bodo ohranile višino sredstev iz leta 2012. Sicer se je Vlada RS odločila, da se sprejemanje zakona o davku na nepremičnine nadaljuje. Glede nepopolnih izračunov davka pa pojasnjujejo, da  so zajeli podatke po namenski rabi stavb, ne morejo pa dobiti podatkov po lastniku, zato v izračunih niso zajete še druge nepremičnine občin poleg javnih stavb. Ponovno je bilo poudarjeno, da bi se z izvzetjem javnih stavb odstopilo od sistemske usmeritve, da se obdavči vse nepremično premoženje, poleg tega bi bil tudi finančni učinek davka na nepremičnine slabši.


< NAJPREJ STRATEGIJA LOKALNE SAMOUPRAVE, NATO REORGANIZACIJA