TRETJI KROG POGAJANJ O FINANCIRANJU OBČIN: POVPREČNINA 530 EVROV V 2017 IN 536 EVROV V 2018

Ljubljana, 19. 9. 2016 – Še tretji krog pogajanj o financiranju občin v prihodnjih dveh letih je minil brez vidnejšega zbližanja stališč občinske in vladne strani, zato ostajamo brez dogovora o povprečnini. Na proračunsko sejo vlade gre tako predlog povprečnine v višini 530 evrov za leto 2017 oz. 536 evrov za leto 2018, investicijski transfer za 2017 ostaja na enaki ravni kot v letu 2016. Predvideno je še srečanje predsednika vlade in vodstev združenj občin.

Za leto 2017 je vladna stran nazadnje ponudila 530 evrov povprečnine, za 2018 pa 536 evrov z možnostjo prilagoditve, v kolikor bi prišlo do povečanja stroškov dela zaradi dogovora s sindikati. Združenja smo vztrajala na izhodišču, potrjenem s strani predsedstev združenj, torej 536 evrov, ob upoštevanju gospodarske rasti in stroškov občin, nepriznanih v letu 2016, in dodatnih stroškov, ki bodo nastali v 2017, kar pomeni povprečnino v višini 543 evrov.

Strinjanja ni bilo niti glede sredstev za sofinanciranje investicij po 21. členu Zakona o financiranju občin. Po vladni ponudbi bi v prihodnjem letu ostali pri petih odstotkih skupne primerne porabe občin, od tega bi bila dva odstotka nepovratnih sredstev iz državnega proračuna, tri odstotke pa povratnih sredstev, tj. v obliki odobritve ugodnega dodatnega zadolževanja občin v proračunu države. Za leto 2018 bi se zadeva obrnila in bi bilo nepovratnih tri odstotke sredstev, dva odstotka pa bi bilo povratnih. Skrajni predlog, ki bil za občine še sprejemljiv, je višina, ki jo vlada predlaga za leto 2018, vendar je Vraničarjeva ta predlog zavrnila, tako kot tudi zahtevo glede presežka dohodnine nad primerno porabo. V letu 2017 bo tako še naprej veljalo, da občinam, katerih prihodki od dohodnine presegajo primerno porabo, ti prihodki pripadajo samo do višine primerne porabe, za leto 2018 pa bo ministrstvo preučilo možnost delne sprostitve te omejitve.

V ZIPRS je predvidena tudi določba glede zadolževanja za upravljanje z dolgom občinskega proračuna. Določba tako daje pooblastilo finančnemu ministrstvu, da izda soglasje k zadolžitvi za upravljanje z dolgom občinskega proračuna »prezadolžene« občine. Prav tako se v ZIPRS vključi določba o možnosti dodatnega zadolževanja občine v primeru izrečenih finančnih korekcij za investicijo, ki se financira iz EU sredstev, ter določba o sprejemanju občinskih odlokov o odmeri NUSZ. 

Tokratni sestanek je bil sicer zadnji s finančnim ministrstvom. Kot je zatrdila Vraničarjeva, bo na ravni Vlade preverila, ali so na kakšnem drugem področju možni določeni prihranki, ki bi omogočili dodatno sproščanje pri občinah. Morebitne spremembe je v proračun in zakon o izvrševanju proračuna možno vključiti z dopolnili še v parlamentarnem postopku (predvidoma do začetka novembra).

Možnost dodatnega zbližanja bomo združenja občin iskala na pogovorih s predsednikom vlade. Če ne bo dogovora, se v ZIPRS zapiše vladni predlog višine povprečnine in ostalih določb o financiranju občin.