21.08.2020 Starost: 2 let

SREČANJE ŽUPANOV Z VLADO RS

Ljubljana, 21. avgusta - Predstavniki vlade so se včeraj na Brdu pri Kranju sestali z župani na temo črpanja evropskih sredstev. Pojasnili so, da ima Slovenija do leta 2030 prek treh različnih mehanizmov na voljo 12 milijard evrov. Župani, ki jih posebej veselita obljubljena debirokratizacija in boljša komunikacija, pa so izpostavili konkretne težave pri pripravi projektov.


Kot je po posvetu povedal minister za razvoj, strateške projekte in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač, so na voljo sredstva treh oziroma štirih mehanizmov ali finančnih okvirov. Med drugim je do konca leta 2023 treba počrpati še 1,8 milijarde evrov iz iztekajoče se finančne perspektive in 312 milijonov evrov iz sklada za okrevanje.

V zvezi s slednjim bodo po Černačevi napovedi do konca septembra spremenili obstoječi operativni program in omogočili podlage za čimprejšnje črpanje sredstev, predvsem za področja krepitve zdravstvenih sistemov, oskrbe starejših, zaposlovanja mladih in ohranjanja delovnih mest ter za zagotavljanja obratnega kapitala podjetjem.

Naslednji teden bo vlada sprejemala izhodišča načrta oziroma nacionalnega programa projektov in ukrepov, za katere bo Slovenija namenila sredstva iz evropskega svežnja za okrevanje EU po koronski krizi. Tako bo oktobra izdelan prvi konkreten predlog tega akta. Kot je pojasnil Černač, ga pripravljajo še brez evropske uredbe glede načina porabe, ki je na evropski ravni še v usklajevanju, saj se mudi. Računa pa, da se bodo tudi na ravni EU procesi pospešili.

V naslednji sedemletni finančni perspektivi bo nato Sloveniji na voljo 4,5 milijarde evrov, v kar je vključenih 350 milijonov evrov dodatno izpogajanih kohezijskih sredstev za zahodno regijo, kjer je bil izpad največji. Tako bodo na voljo približno enako sredstev kot v iztekajoči se perspektivi. Tretji sveženj sredstev pa predstavlja 5,5 milijarde evrov iz sklada za okrevanje in krepitev odpornosti, ki jih je treba porabiti do konca leta 2026.

Tako bo Slovenija v desetih letih imela na razpolago 12 milijard evrov, od tega 3,6 milijarde evrov posojil. "Z župani smo se strinjali, da je pred nami velika priložnost, predvsem pa velika odgovornost, da s temi sredstvi nadoknadimo zamujeno in opravimo potrebne strukturne reforme, ki bi morale biti že v preteklosti opravljene, ter izvedemo projekte na številnih področjih," je poudaril Černač. Poleg že omenjenih prioritet pa izpostavil še zeleno in digitalno preobrazbo.

V pripravi na današnji posvet so ministrstva posredovala za 10,8 milijarde evrov pobud za naložbe, občine pa za 11 milijard evrov. Naslednji mesec bo narejena evalvacija oziroma pregled vseh projektov z vidika možnosti njihove umestitve v enega od omenjenih finančnih okvirov.

Da bi uspeli uresničiti zastavljene cilje, pa bo potrebno sodelovanje vseh deležnikov, so se strinjali udeleženci današnjega posveta. "Cilj je, da se sredstva najprej skrbno načrtujejo, da se zagotovi gospodarna poraba in tudi učinkovito upravljanje ter da gredo sredstva k vsebinam, ki bodo imela dodano vrednost za ljudi," je poudaril Černač.

Predsednik vlade Janez Janša je v tvitu po posvetu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki regionalnih razvojih agencij in različnih ministrstev, izpostavil, da so občine osrednji dejavnik zagotavljanja kvalitete življenja in razvoja. Kot je dodal, so se pogovarjali tudi o jesenskih izzivih covida-19, sicer pa je ocenil, da je bila razprava kakovostna in predlogi realni.

Posveta so bili veseli tudi župani, pri čemer so nekateri izpostavili konkretne probleme, s katerimi se srečujejo. Sicer pa so bili predvsem veseli obljub o debirokratizaciji, o poenostavitvi postopkov za pridobivanje gradbenih dovoljenj in o izboljšanju komuniciranja pri pripravi projektov ter odobritvi sofinanciranja.


< REBALANS DRŽAVNEGA PRORAČUNA V SKLEPNI FAZI