19.11.2021 Starost: 15 dni

SPREJETA PRORAČUNA ZA LETI 2022 IN 2023

Ljubljana 18.11.2021 - DZ je potrdil državna proračuna za prihodnji dve leti, ki ju je vlada pripravljala v okoliščinah postopnega okrevanja gospodarstva po epidemiji covida-19, a bo ta še naprej zahtevala visoke stroške. Leta 2022 je načrtovanih za blizu 14 milijard evrov odhodkov, izstopa visoka rast sredstev za investicije. Zvišujejo se tudi sredstva za lokalno raven države. Povprečnina za občine, ki je za letos določena v višini 628,20 evra na prebivalca, se bo prihodnje leto zvišala na 645 evrov in leto pozneje na 647 evrov. Posledično se povečujeta tudi obseg sredstev za finančno izravnavo občin in obseg sredstev za uravnoteženje razvitosti občin.


 Investicije bodo po besedah finančnega ministra Andreja Širclja spodbudile okrevanje gospodarstva po epidemiji in mu zagotovile odpornost. Proračuna za prihodnji dve leti sta zato investicijsko usmerjena - potem ko se je v letih 2019 in 2020 iz proračuna financiralo za po nekaj več kot 900 milijonov evrov investicij, se bo ta številka v prihodnjih dveh letih gibala nad 2,2 milijarde evrov, je povedal v torek.

 Celotni odhodki državnega proračuna so za leto 2022 načrtovani v višini 13,94 milijarde evrov, leta 2023 naj bi se znižali na 13,36 milijarde evrov. Letos se bodo po zadnjih ocenah finančnega ministrstva ustavili malenkost pod 15 milijardami evrov.

 Na strani prihodkov vlada načrtuje rast - leta 2022 naj bi se jih v proračun steklo 11,47 milijarde evrov, leto pozneje pa 11,84 milijarde evrov.

 Poslanci koalicije so v razpravi izpostavljali, da so proračunski dokumenti razvojno naravnani ter da preko investicij z visokim multiplikativnim učinkom spodbujajo gospodarstvo in ohranjanje delovnih mest. "Proračunski dokumenti odražajo ustrezno in zadovoljivo ravnotežje med razvojno-investicijsko naravnanostjo ter skrbjo za srednje- oz. dolgoročno javnofinančno stabilnost," je v torek dejala Monika Gregorčič (SMC).

 Šircelj je rast sredstev za investicije pripisal predvsem večjemu obsegu razpoložljivih evropskih sredstev, saj se zaključuje črpanje iz prejšnjega programskega obdobja in začenja črpanje iz novega, predvsem pa Slovenija računa na sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

 Investicijske projekte so pripravili na vseh ministrstvih, minister je med drugim omenil nove bolnišnice in urgentne centre, šole in vrtce, pa novo sodno stavbo in domove za starejše, kot tudi financiranje gradnje cest in železnic, naložbe v protipoplavno varnost ter nakup novega transportnega helikopterja in novih obrambnih sredstev.

 

Zvišujejo se tudi sredstva za lokalno raven države. Povprečnina za občine, ki je za letos določena v višini 628,20 evra na prebivalca, se bo prihodnje leto zvišala na 645 evrov in leto pozneje na 647 evrov. Posledično se povečujeta tudi obseg sredstev za finančno izravnavo občin in obseg sredstev za uravnoteženje razvitosti občin.

 Vlada pričakuje, da bo zaradi ugodne gospodarske klime in investicij rasla potrošnja, s tem pa tudi prilivi od davka na dodano vrednost. Zaradi ugodne zaposlitvene klime bodo rasli prilivi od dohodnine, zaradi ugodnih možnosti za poslovanje pa bodo rasli prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb.

 Zato bo mogoče zmanjševati proračunski primanjkljaj - z letošnjih štirih milijard evrov se bo leta 2022 znižal na 2,47 milijarde evrov oz. 4,6 odstotka BDP, leto pozneje pa na 1,52 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP.

 Poslancem opozicije se zdijo ti načrti nerealni. "Živimo na kredit, brez resnega načrta, kako bomo v naslednjih letih več ustvarjali in kako bomo milijardne dolgove poravnali, vse navedeno pa motivira še misel na volilno leto 2022," je v torek dejal Igor Peček (LMŠ).

 Luka Mesec (Levica) je danes opozoril, da je proračunska politika te vlade zgrešena. Zamudili smo priložnost za investicije v stanovanja, modernizacijo zdravstvenega sistema in zeleni preboj, namesto tega smo potratili na stotine milijonov, denimo za dodatke v javnem sektorju, je dejal.

 Alenka Bratušek (SAB) je opozorila, da so slovenske finance danes v zelo slabem stanju. V treh letih se je nabralo za deset milijard evrov primanjkljaja, a kot je izračunala, je šla le polovica tega denarja za zaščito zdravja ljudi in življenj ob epidemiji.

 DZ je proračuna sprejel z glasovi poslancev koalicijskih poslanskih skupin ter poslancev DeSUS, SNS in narodnosti. Pred tem je med 90 vloženimi dopolnili k obema dokumentoma dovolj glasov dobilo 14 dopolnil - šest poslancev koalicije in osem opozicije -, skupaj vrednih 51 milijonov evrov.


< SEJA POGAJLSKE SKUPINE VLADE S POGAJALSKO SKUPINO REPREZENTATIVNI SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA