27.05.2021 Starost: 186 dni

SPREJETA NOVELA STANOVANJSKEGA ZAKONA

Ljubljana, 27. 5. 2021 - Državni zbor RS je z 52 glasovi za in enim proti sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1E), ki vključuje ključne rešitve za vzpostavitev delujoče stanovanjske politike in zagotovitev zadostnega števila dostopnih najemnih stanovanj. S spremembami zakona se bo pospešlila stanovanjska gradnja. Republiški stanovanjski sklad bo do leta 2023 zagotovil skoraj 2400 novih stanovanj, s spremembo zakona se bo to število še povečalo. Pričakuje se tudi, da se bo skozi javno najemniško službo povečalo število najemnih stanovanj. Pristojni ocenjujejo, da se bo do leta 2025 pridobilo okvirno 2000 novih najemnih stanovanj.


S spremembami in dopolnitvami Stanovanjskega zakona se vzpostavlja primerne pogoje za gradnjo in vzdrževanje, vendar ne v breme socialno ogroženih najemnikov. Spremembe stanovanjskega zakona državi in občinam omogočajo potrebna sredstva za izvajanje stanovanjske politike. Tako pri investitorjih spodbujajo interes za gradnjo novih stanovanj, mlade družine in čakajoči prosilci pa bodo lažje in hitreje prišli do primernega doma.

Zaradi nerevalorizacije vrednosti točke za določanje neprofitne najemnine od leta 2007, neprofitna najemnina lastnikom ne  omogoča pokrivanja stanovanjskih stroškov.  Lastniki stanovanj, zlasti občine in stanovanjski skladi, zaradi prenizkih najemnin niso mogli ohranjati in primerno vzdrževati obstoječ  fond stanovanj, niti ne  investirati v gradnjo novih stanovanj, posledično se je zmanjševal fond javnih stanovanj.
Zakon usklajuje vrednosti točke iz obstoječe vrednosti 2,63 evra na novo vrednost 3,50 evra, kar bo pomenilo približno 30% dvig neprofitnih najemnin,  postopno, v obdobju treh let.

Zaradi dviga najemnin se  prilagaja tudi sistem subvencioniranja najemnin, katera se po predlogu zakona zvišuje na največ 85% neprofitne najemnine, kar zagotavlja, da dvig neprofitne najemnine ne bo prizadel socialno najbolj ranljivih, ki so že sedaj upravičeni do polne subvencije najemnine.

Sprememba stanovanjskega zakona vzpostavlja javno najemniško službo, ki bo imela vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj. Nosilec izvajanja javnega najema stanovanj bo Stanovanjski sklad RS, ki bo ob določeni povrnitvi stroškov s strani države najemal stanovanja na trgu in jih oddajal upravičencem v podnajem po neprofitni najemnini  za določen čas (minimalno za 3 leta).

Javna najemna služba bo lastnike razbremenila tveganj in jim zagotovila dolgoročno prejemanje rednih dohodkov. Tako se bodo za oddajo lahko odločili tudi tisti, ki imajo sedaj do tega zadržke. Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS) bo na podlagi stalno odprtega javnega razpisa najemal stanovanja na trgu. Prav tako bo stanovanja oddajal na javnem razpisu. Prednost bodo imeli mladi, mlade družine ter upravičenci, ki so se na javnem razpisu za najem neprofitnega stanovanja vsaj dvakrat uvrstili na prednostni seznam, a jim stanovanje ni bilo dodeljeno.

Stanovanjskim skladom se z možnostjo višje stopnje zadolževanja (do 50% vrednosti namenskega premoženja sklada) zagotavlja zadostna sredstva za začetne investicije v pridobivanje novih javnih najemnih stanovanj.


Zemljišča, ki so po prostorskih načrtih namenjena za gradnjo večstanovanjskih stavb, bodo morale občine v primeru prodaje najprej ponuditi v prodajo Stanovanjskemu skladu RS. Če  ta ponudbe ne bo sprejel, lahko zemljišče občina ponudi drugim kupcem. Ukrep naj bi prispeval k učinkovitejšemu izvajanju stanovanjske politike.


Uvaja se dodatna varovalka za  varnejše in bolj transparentno vodenje sredstev  rezervnih skladov.  Če bodo etažni lastniki tako sklenili, bo upravnik izplačila iz rezervnega sklada lahko izvajal le ob potrditvi enega izmed etažnih lastnikov.


Kot olajšanje sprejemanja odločitev etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah, še posebej glede izboljšav in posegov, ki zahtevajo gradbeno dovoljenje, se znižujejo potrebna soglasja za izvedbo posameznih poslov. Hkrati se uvaja pravno varstvo preglasovanega etažnega lastnika, ki bo lahko sprejeti sklep izpodbijal v nepravdnem postopku na sodišču.

V namen skrajšanja postopka odpovedi najemne pogodbe in izročitve stanovanja lastniku v primeru krivdne odpovedi, se skrajšajo odpovedni roki za najemodajalca in za najemnika ter rok za izselitev, ki ga določi sodišče.

 

                                                            * * *

 

 


< VLADA RS PODALJŠALA UKREP ČAKANJA NA DELO ZA MESEC DNI