29.04.2021 Starost: 1 let

SPREJETA NAČRT ZA OKREVANJE IN ODPORNOST TER PROGRAM STABILNOSTI

Ljubljana, 29.4.2021 - Vlada je včeraj sprejela nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, v katerem so reforme in reformni cilji ter nanje vezani ukrepi in naložbe za obdobje do 2026. Načrt bo podlaga za črpanje sredstev iz 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje EU po koronski krizi. Za slovenske ukrepe je predvidena poraba 2,47 milijarde evrov. Vlada je tudi sprejela program stabilnosti, ki pojasnjuje in v kontekst postavlja javnofinančno politiko v tem in naslednjih letih ter jo postavlja v okvir pakta za stabilnost in rast. Na ravni EU je sicer zaradi pandemije covida-19 začasno dovoljen odmik od pravil pakta in tudi slovenska fiskalna politika ostaja ekspanzivna.


Načrt za okrevanje in odpornost

Slovenija je v načrtu opredelila razvojna področja s pripadajočimi reformami in naložbami, ki bodo prispevale k blaženju negativnih gospodarskih in socialnih učinkov epidemije covida-19 ter pripravile državo na izzive, ki jih predstavljata zeleni in digitalni prehod.

Načrt predvideva koriščenje 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in okoli 666 milijonov evrov posojil.

Obseg koriščenja povratnih sredstev bo mogoče povečati, če bodo za to izkazane potrebe in če bodo pogoji ustrezni. "Slovenija se glede na odlično bonitetno oceno namreč zadolžuje po negativni obrestni meri. Države članice lahko to storijo do avgusta 2023," navaja vlada.

Skladno z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost morajo države članice v svojih načrtih zagotoviti, da za doseganje zelenih ciljev namenijo najmanj 37 odstotkov razpoložljivih sredstev in 20 odstotkov za doseganje digitalnih ciljev. Slovenski načrt predvideva 43,45 odstotka zelenim ciljem in 20,05 odstotka doseganju digitalnih ciljev.

V načrtu so predvideni ukrepi in projekti, ki so izvedljivi do konca leta 2026, ko se program zaključi. "Glede na omejenost sredstev bodo ostale naložbe, ukrepi in projekti, ki jih ni bilo mogoče umestiti v načrt za okrevanje in odpornost, financirani iz drugih skladov, v okviru ostalih shem financiranja in iz državnega proračuna," napoveduje vlada.

Z današnjo potrditvijo na vladi se končuje postopek priprave načrta, ki je stekel lani poleti in v okviru katerega se je vlada intenzivno usklajevala z Evropsko komisijo.

Vlada je danes pooblastila službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, da dokument do 30. aprila posreduje Evropski komisiji.

Komisija naj bi oceno podala najpozneje v dveh mesecih. V primeru pozitivne ocene ga bo predala v potrditev Svetu EU, torej predstavnikom članic. Ti bodo načrte potrdili najpozneje v štirih tednih od prejema. V najboljšem primeru lahko Slovenija prva sredstva verjetno pričakuje poleti.


Program stabilnosti

Lani marca je bil ob izbruhu pandemije covida-19 aktivirani mehanizem, ki članicam EU glede na izjemne okoliščine pri odzivanju na pandemijo in njene posledice dopušča odstopanje od veljavnih proračunskih pravil. V paktu za stabilnost in rast sta glavna cilja javnofinančni primanjkljaj v višini največ treh odstotkov BDP in omejitev javnega dolga pri 60 odstotkih BDP.

Po predlogu Evropske komisije bi bilo treba glede na razvoj dogodkov in za podporo okrevanju po koronski krizi splošno odstopno klavzulo pakta ohraniti še letos in prihodnje leto. Potrditev tega podaljšanja je pričakovati v naslednjih tednih.

Razmere po prepričanju vlade sicer zahtevajo odločno ukrepanje in učinkovito prilagajanje ukrepov za spopadanje s posledicami epidemije in javnofinančne spodbude za okrevanje in odpornost v naslednjih letih, pri katerih bodo ključno vlogo odigrala sredstva iz sklada za okrevanje EU po koronski krizi in neporabljena kohezijska sredstva za obdobje 2014-2020 in prva sredstva v okviru večletnega proračuna 2021-2027.

Program stabilnosti v makroekonomski kontekst postavlja že sprejete odloke o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2020-2022 in za obdobje 2022-2024, ki določajo določil najvišji obseg porabe porabe javnih financ do leta 2024.

Letos se bo zgornja meja izdatkov javnih financ glede na mejo, določeno novembra lani, zvišala s 24,9 milijarde na 25,3 milijarde evrov, javnofinančni primanjkljaj naj bi po 8,4 odstotka BDP v 2020 znašal 8,6 odstotka BDP. V naslednjih letih je predvideno postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja, in sicer naj bi ta v letu 2022 znašal 5,7 odstotka BDP pri zgornji meji porabe 25,050 milijarde evrov, v letu 2023 3,8 odstotka BDP pri zgornji meji porabe 25,045 milijarde evrov in v letu 2024 2,8 odstotka pri zgornji meji porabe 25,430 milijarde evrov.

Zgornja meja izdatkov proračuna se bo letos po teh načrtih zvišala za 800 milijonov evrov na 14,32 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj naj bi znašal 8,6 odstotka BDP. Za 2022 odloki predvidevajo za okoli 700 milijonov evrov višje proračunske izdatke kot v sprejetem proračunu pri 13,30 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj pa bo namesto 3,1 odstotka BDP dosegel 4,9 odstotka BDP. V 2023 naj bi primanjkljaj nato dosegel 3,6 odstotka BDP in zgornja meja porabe 13,06 milijarde evrov ter v letu 2024 primanjkljaj 2,5 odstotka BDP in zgornja meja porabe 12,75 milijarde evrov.

Po tistem, ko so ukrepi za blažitev posledic epidemije za podjetja in prebivalstvo lani dosegli okoli tri milijarde evrov oz. 6,5 odstotka BDP, naj bi letos znašali približno 1,5 milijarde evrov oz. okoli tri odstotke BDP, v 2022 pa naj bi se ob pričakovanem koncu epidemije znižali na vsega 55 milijonov evrov.

Vsa ta povečana poraba in visoki primanjkljaji se poznajo na javnem dolgu. Če je ta po štirih letih zniževanja v 2019 dosegel 65,6 odstotka BDP oz. 31,74 milijarde evrov, je lani poskočil na 80,8 odstotka BDP oz. 37,4 milijarde evrov. Letos naj bi dolg narasel na skoraj 29 milijard evrov, a naj bi to zaradi pričakovane gospodarske rasti predstavljalo 80,4 odstotka BDP. V 2022 naj bi se ustavil pri 40,9 milijarde evrov oz. 79,6 odstotka BDP, nato pa naj bi do 2024 nominalno narasel na 44,3 milijarde evrov, v deležu od BDP pa upadel na 78 odstotkov BDP.

Če vlada poudarja, da je ekspanzivna javnofinančna politika nujna za naslovitev posledic epidemije in predvsem v obliki investicij za podporo okrevanju po koronski krizi, pa v opoziciji opozarjajo, da Slovenija znova drvi v javnofinančne težave. Omenjajo celo besedo katastrofa. Pri tem izpostavljajo dejstvo, da bo vlada s predlogom socialne kapice in načrtovanimi davčnimi reformami za več sto milijonov evrov na leto znižala javnofinančne prihodke.

Vlada sicer pravi, da bodo te razbremenitve pri davkih in prispevkih povečale zasebno potrošnjo in okrepile investicije podjetij, a tudi fiskalni svet opozarja, da projekcije v določenih vidikih niso realistične in da nekateri napovedani ukrepi poslabšujejo strukturni položaj javnih financ in omejujejo manevrski prostor za delovanje fiskalne politike v naslednjih letih.

Vlada v programu stabilnosti predvideva, da se bo strukturni primanjkljaj, ki izloči učinke ekonomskega cikla, letos glede na lani zvišal s 6,8 odstotka na osem odstotkov BDP, nato pa vendarle postopoma upadal in v 2024 dosegel 3,3 odstotka BDP.

Ob tem vlada napoveduje, da bo bolj zanesljiva srednjeročna fiskalna strategija pripravljena po prenehanju izjemnih okoliščin, ko da bo verjetno treba sprejeti tudi program postopnega odpravljanja odstopanj od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, ki jo terjata ustavno fiskalno pravilo in zakon o njegovem izvajanju. Predvsem v opoziciji pa nekateri v prihodnje zaradi hitre rasti zadolženosti že vidijo nove ostre ukrepe za uravnoteženje javnih financ.


< 72. REDNA SEJA VLADE