14.11.2017 Starost: 5 let

SLOVENSKI REGIONALNI DNEVI

Ljubljana, 14. 11. 2017 - Letošnji Slovenski regionalni dnevi so posvečeni vrednotenju regionalne politike in regionalnega razvoja. Na srečanju so preteklo finančno perspektivo označili za uspešno. Ob zamudi v novi perspektivi pa so zadovoljni, da se tudi tu sedaj zadeve vendarle premikajo. Letošnja rdeča nit je bila vrednotenje evropske kohezijske politike v Sloveniji v preteklem programskem obdobju od leta 2007 do 2013.


Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar, gre za velika sredstva v višini 3,2 milijarde evrov. Ključno vprašanje pa je, kako so bila uporabljena, pri čemer je velik poudarek na regijskem in medregionalnem sodelovanju.

"Skupna ugotovitev vseh evalvacij, ki so bile opravljene, sicer je, da so bila sredstva uspešno počrpana in je bila večina kazalnikov doseženih," je dejal generalni direktor direktorata za regionalni razvoj Marko Drofenik in dodal, da je nekaj projektov še v spremljanju do leta 2020. Šele nato bodo lahko zagotovo rekli, ali so bila sredstva učinkovito počrpana in cilji doseženi.

Predsednik Razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija Ivan Žagar je vesel, da je bila pretekla perspektiva zgodba o uspehu, saj je bil takrat tudi sam minister. Razočaran pa je, da se pridobljenih izkušenj ni upoštevalo pri pripravi na novo obdobje, za katerega je bilo rečeno, da ne bo več vlaganj v zidove in asfalt. "Vendar je osnovna infrastrukture predpogoj za gospodarski razvoj in vse ostalo, kar se tudi sedaj kaže," je izpostavil Žagar, ki je prepričan, da je treba programe uravnotežiti, zato so tudi take zamude pri črpanju sredstev.

Drofenik je pojasnil, da je v prejšnji perspektivi obstajala razvojna prioriteta razvoj regij, v tej pa za ta namen ni bilo predvidenih sredstev. Zato so naknadno znotraj ministrstev uskladili tematske cilje, s katerimi gredo naproti regijam za financiranje njihovih projektov. Ob tem presegajo največji manko iz prejšnje perspektivi, ko strateški dokumenti niso bili usklajeni znotraj resorjev in ko so se denimo poslovne cone financirale iz treh virov.

V minulih dneh so podpisali prvih pet dogovorov za razvoj regij, v naslednjih dneh pa bodo še štiri. Potrjenih je 29 projektov, ki bodo skupaj prejeli več kot 100 milijonov evrov. Sedaj pa je bilo objavljeno še drugo povabilo za prijavo novih projektov, za katere bo zagotovljenih več kot 400 milijonov evrov. Gre za naložbe v poslovno-ekonomske cone, kolesarske in cestne povezave, protipoplavno ureditve, odvajanje in čiščenje odpadnih voda in v ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Predsednica razvojnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija Lilijana Madjar je izpostavila, da so bile regije v prejšnji perspektivi v boljšem položaju, saj so bila sredstva zanje zagotovljena že ob začetku programskega obdobja, kar jim je omogočilo sistematično delo skozi celotno obdobje in so sredstva lahko v celoti porabile.

V tokratni perspektivi pa so se stvari zavlekle. "Ampak led smo sedaj prebili, prvi dogovori so bili podpisani in prvi projekti gredo v izvajanje," je izpostavila, a opozorila, da bi si regije želele še bistveno več sredstev, saj imajo pripravljenih več razvojnih projektov. "Z vidika regionalnega razvoja bi bilo treba narediti bistveno več. Osnovni predpogoj pa je ustanovitev pokrajin," je opozoril Žagar.

 * * * 


< SPREMEMBE PRI FINANCIRANJU OBČIN