15.06.2008 Starost: 14 let
Kategorija: Novice

SLOVENIJA ŽE DESETLETJE POSKUŠA USTANOVITI POKRAJINE

čŒez teden dni bo v Sloveniji potekal posvetovalni referendum o pokrajinah. Razmišljanja o njihovi ustanovitvi niso nova; posveti, strokovne skupine, priprave izhodišč, iskanje konsenza o možnih variantah pokrajinskega zemljevida so namreč ena od stalnic že več kot desetletje.


Leta 1993 je bila ustanovljena služba za lokalno samoupravo, da bi izvedla reformo lokalne samouprave, ki je bila uvedena leto kasneje z ustanovitvijo novih občin. Reforma lokalne samouprave je že na samem začetku ob ustanovitvi občin predvidevala tudi ustanovitev pokrajin kot drugega nivoja lokalne samouprave oziroma vmesne stopnje med občinami in državo. Osnovni zakon o lokalni samoupravi, uveljavljen leta 1994, je namreč vseboval tudi posebno poglavje o pokrajinah in tako kot ustava predvideval prostovoljno ustanavljanje pokrajin. Ob sprejetju ustave je bilo v njenem 143. členu določeno, da se občine samostojno odločajo o povezovanju v širše samoupravne lokalne skupnosti, tudi v pokrajine. Ob tem je bilo predvideno, da država lahko nanje prenese določene zadeve iz državne pristojnosti. Pokrajine torej niso bile opredeljene kot "obvezne" skupnosti, ampak kot prostovoljna oblika združevanja občin. A na tej podlagi ni bila ustanovljena nobena pokrajina, zato so z leti razmišljanja vse bolj šla v smeri, da mora pokrajine ustanoviti država z zakonom, ne pa občine z medsebojnim povezovanjem. Vse več pa je bilo tudi tistih, ki so bili prepričani, da pokrajin brez sprememb ustave ne bo. Kot razlogi za ustanovitev pokrajin so se ves čas omenjali doseganja hitrejšega, bolj uravnoteženega razvoja in decentralizacije države, potreba po čezmejnem sodelovanju, pa tudi možnost uspešnejšega kandidiranja za sredstva EU. Od vsega začetka pa je bila prisotna dilema, kako velike naj bodo pokrajine. Pripravljenih je bila vrsta variantnih predlogov, ki so predvidevali ustanovitev različnega števila pokrajin, od zgolj treh pa do 26. Med vzroki, ki so zavirali nastanek pokrajin, se je predvsem v prvih letih po začetku reforme lokalne samouprave omenjalo proces oblikovanja novih občin, saj se je njihovo število iz 147 povečalo za 45 v letu 1998 in v letu 2006 doseglo številko 210. Prizadevanja za pripravo ustreznih normativnih okvirov za ustanovitev pokrajin so na področju lokalne samouprave zaznamovala več mandatov. V letu 1996 pod okriljem službe za reformo lokalne samouprave se je začelo s pripravami posebnega sistemskega zakona o pokrajinah. V naslednjem mandatu je bil pripravljen predlog zakona o pokrajinah s tezami, o čemer je potekala tudi razprava v državnem zboru. Ob tem je vse bolj prevladovalo stališče, da bo predhodno potrebno spremeniti 143. člen ustave. Oviro za ustanovitev pokrajin je v tem členu videla tudi skupina 33 poslancev s prvopodpisanim Cirilom Ribičičem, ki je leta 1999 v DZ vložila predlog za črtanje tega člena. V parlamentarni ustavni komisiji je začela delovati skupina strokovnjakov, ki pa se je v svojem poročilu ob izteku mandata bolj kot za črtanje spornega ustavnega člena zavzela za njegovo vsebinsko preoblikovanje. V volilnem letu 2000 je bilo v državni zbor vloženih tudi več predlogov zakonov za ustanovitev posameznih pokrajin: Koroške, Posavja, Bele krajine, Spodnjega Podravja, Severno primorske pokrajine. Po volitvah jeseni 2000 je vlada pristopila k pripravi izhodišč za ustavne spremembe na več področjih, med njimi tudi na področju lokalne samouprave. V državni zbor je pobudo za začetek ustavnorevizijskega postopka poslala julija 2001. Predlagala je spremembo 121. in 140. člena ter najpomembnejšega 143., v katerem bi po novem določili obvezno, zakonsko ustanovitev pokrajin kot širših lokalnih skupnosti za opravljanje lokalnih zadev širšega pomena in za opravljanje z zakonom določenih zadev regionalnega pomena. Postopek za spremembo ustave je v državnem zboru sicer stekel, a se je v juniju 2004 neuspešno končal, saj je za potrditev stališča ustavne komisije za spremembo 143. ustave glasoval poslanec premalo. Omenjene tri ustavne člene je državni zbor spremenil dve leti kasneje, junija 2006. S podporo 68 poslank in poslancev (sedem jih je bilo proti) je bila ustava spremenjena tako, da omogoča hkratno ustanovitev pokrajin za celotno državo, popravki pa so šli tudi v smeri odstranitve ovir za prenos državnih nalog v izvajanje pokrajin. Določeno je bilo, da bo državni zbor zakon o ustanovitvi pokrajin, ki bo določil njihova območja, sedeže in imena, sprejemal z dvotretjinsko večino navzočih poslank in poslancev. To pomeni, da mora pokrajinski zemljevid poleg poslancev koalicije podpreti vsaj še del opozicijskih poslancev. Takšne podpore vladni predlog za ustanovitev 14 pokrajin, kar se je omenjalo kot "politična realnost", v državnem zboru januarja letos, ko se je o zakonu glasovalo, ni dobil. Iz opozicijskih vrst je bilo slišati zavzemanje za manjše število pokrajin ter tudi očitke na račun preostalih predlaganih pokrajinskih zakonov. Predlagali so tudi referendum. Da referendum bo, je DZ (ob obstrukciji opozicijskih poslanskih skupin) s 46 glasovi za in tremi proti odločil na predlog koalicije šele 22. maja. čŒez teden dni, 22. junija, bodo volivke in volivci na posvetovalnem referendumu odločali na podlagi zemljevida za 13 pokrajin (12 plus Ljubljana). Vsaka od predvidenih 13 pokrajin je določena kot svoje referendumsko območje. Volivke in volivci znotraj vsakega od njih pa se bodo opredeljevali o tem, ali se strinjajo z ustanovitvijo pokrajine, v katero naj bi sodili. V petih primerih bodo na referendumu povprašani tudi o imenu pokrajine, ko jim bosta ponujeni dve možnosti.


< SPOROČILO ZA JAVNOST - 4.SEJA PREDSEDSTVA ZOS