SKUPNE OBČINSKE UPRAVE DOBRO DELUJEJO

Ljubljana, 19. 5.2022 - Zakon o financiranju občin je leta 2005 določil državno sofinanciranje skupnih občinskih uprav, kar je vzpodbudilo njihov razcvet. Danes je vanje tako ali drugače vključena večina občin. Izkušnje so zelo pozitivne. Prinašajo izmenjavo izkušenj in znanj, predvsem pa cenejše delovanje, pravijo.

Občina Grosuplje je del skupne občinske uprave še z občinami Ivančna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje. Omenjene občine si delijo občinsko inšpekcijsko službo in redarstvo, notranjo revizijo, varstvo okolja, urejanje prostora in civilno zaščito. Organ skupneobčinske uprave ima sedež v občini Grosuplje kot nosilni občini, v njem je 16 zaposlenih.

Po okoli dveh letih delovanja skupne občinske uprave grosupeljski župan Peter Verlič ocenjuje, da so izkušnje dobre. Skupna uprava je občine bolj povezala, optimizirala delo in povečala učinkovitost, je dodal.

Tovrsten način delovanja je po županovi oceni tudi precej cenejši, posebej ker del stroškov delovanja skupne uprave pokrije država. Če namreč občine združijo vsa področja, ki jih omogoča zakon, teh pa je 12, lahko dobijo od države povrnjenih tudi do 55 odstotkov stroškov, pravi Verlič. V skupni občinski upravi 5G, kot so jo poimenovali, trenutno dobijo povrnjenih 30 odstotkov stroškov, saj vseh področij še niso združili.

Z usklajevanjem skupnih nalog med občinami po Verličevi oceni ni večjih težav, saj se župani redno sestajajo in usklajujejo odprta vprašanja. Nasploh je prepričan, da je bila sprememba zakona, ki je pospešila ustanavljanje skupnih občinskih uprav, dobra, saj povezovanje prinaša več pozitivnega kot njihovo drobljenje.

Skupne občinske uprave dobrodošle predvsem za manjše občine

Izrazito pozitivne izkušnje imajo tudi v občini Kočevje, ki je del skupne občinske uprave skupaj z občinama Kostel in Osilnica. Po besedah kočevskega župana Vladimirja Prebiliča skupna uprava predvsem uspešno združuje administrativne omejitve manjših občin z večjimi zmogljivostmi večjih občin. "Kjer manjšim občinam manjka kader, jim ga lahko posodimo mi in jim na ta način pomagamo, da so bolj učinkovite," je pojasnil.

Temu pritrjuje župan občine Loška dolina, ki je del skupne občinske uprave z občinami Postojna, Cerknica, Pivka in Bloke, Janez Komidar. "Naše izkušnje s skupno upravo so zelo pozitivne, predvsem na področju prometa in okolja. Tu smo denimo dobili svetovanje, ni se nam več treba ukvarjati s problematiko zapuščenih vozil, nenadzorovanimi izpusti nevarnih tekočin v okolje in podobno. Skratka, več je plusov kot minusov," je povedal.

Izpostavljata tudi prihranke. "Če ne bi bili del skupne občinske uprave, bi morali zagotavljati 100-odstotno financiranje lastnih služb, tako pa zagotavljamo le polovično financiranje, saj nam polovico pokrije država," je dodal.

Na vprašanje, kako bi bilo mogoče še izboljšati učinke skupnih občinskih uprav, je kočevski župan Prebilič odgovoril, da bi bilo smiselno okrepiti njihovo delovanje na področju projektiranja in načrtovanja projektov. "Zlasti v novi evropski finančni perspektivi se namreč kaže, da če občine ne bodo združevale projektov oz. bile sposobne oblikovati projektov večjih vrednosti, na primer 20, 30 ali več milijonov, ne bodo dobile sredstev ali pa jih bodo dobile manj," je opozoril.

Želi si tudi višjih spodbud za občine, da bi se jih čim več odločilo pristopiti k skupnim občinskim upravam. "Nekatere občine namreč tega še vedno ne želijo, ker se bojijo izgube občinske identitete in pristojnosti, a je strah odveč", je dodal.

V skupne občinske uprave vključene 203 občine

Po podatkih ministrstva za javno upravo je bilo do konca leta 2020 ustanovljenih 38 skupnih občinskih uprav, ki zadostujejo zakonskemu pogoju za državno sofinanciranje, vanje pa so vključene 203 od skupno 212 občin.

Država občini, ki je vključena v skupno občinsko upravo z najmanj tremi občinami in se zanjo opravlja najmanj ena naloga, zagotavlja 30 odstotkov stroškov za financiranje skupne občinske uprave. Višina sofinanciranja se poveča za pet odstotkov za vsako dodatno od 12 zakonsko določenih nalog, ki jih lahko skupna občinska uprava opravlja za občino, pri čemer pa skupna višina sofinanciranja ne sme preseči 55 odstotkov "sredstev za plače in druge izdatke ter prispevke delodajalca zaposlenim v skupnih občinskih upravah, povečanih za 20 odstotkov za sofinanciranje materialnih stroškov".

Tudi na ministrstvu ocenjujejo, da so dosedanje izkušnje z delovanjem skupnih občinskih uprav pozitivne, saj te naloge opravljajo učinkovito in kakovostno, hkrati pa zagotavljajo izvajanje javnih storitev z manjšimi stroški. Podobno ocenjujejo v Združenju občin Slovenije.

V združenju se jim sicer zdi smiselno, da bi v prihodnje vsebine, ki jih je mogoče opravljati znotraj skupne občinske uprave, še razširili, in bi država povečala sofinanciranje.