07.01.2016 Starost: 6 let

SKUPNA SEJA STROKOVNIH DELOVNIH TELES ZDRUŽENJ – OBRAVNAVA PREDLAGANE PROSTORSKE IN GRADBENE ZAKONODAJE

Maribor, 6. 1. 2016 – Delovna telesa vseh treh združenj občin, pristojna za prostor, so se sestala na skupni seji. Predstavniki občin so se seznanili s predlogom koncepta vzpostavitve registra stavbnih zemljišč ter obravnavali predloge gradbene in prostorske zakonodaje in oblikovali skupna stališča do ključnih vprašanj predlagane zakonodaje.


S projektom e-prostor želi MOP vzpostaviti skupno infrastrukturo za prostorske informacije, prostorski informacijski sistem, nov kataster nepremičnin ter nov zajem podatkov (podrobna namenska raba prostora). Vzpostavljeni so namreč delni sistemi, ki pa so razpršeni, MOP pa želi vzpostaviti povezljive evidence in s tem kvalitetne podatke za potrebe prostorskega načrtovanja in graditve. Koncept vzpostavitve registra stavbnih zemljišč je MOP testiral na treh občinah, potekalo je v več fazah: pregled funkcionalnih območij infrastrukturnih objektov in stavb ter ugotavljanje neskladij s prostorskimi akti in lastništvom na zemljiščih. Ob testiranju so ugotovili, da neskladnja niso velika, le okoli 3 %. V okviru tega koncepta ni predvidena določitev nezazidanih stavbnih zemljišč in vzpostavitev evidence le-teh ter določitev razvojnih stopenj nezazidanih stavbnih zemljišč. To naj bi bila naloga občin.

 

Državna sekretarka Lidija Stebernak je podala nekaj informacij v zvezi z uvedbo nepremičninskega davka. Izpostavila je 58. člen ZIPRS1617 in občine, ki imajo ta namen, pozvala, da čim prej oziroma vsaj še v letošnjem letu prilagodijo občinske odloke o NUSZ, da bodo ti veljali že v 2017. Sistem NUSZ želijo namreč podaljšati vse do leta 2018. Davek na nepremičnine naj bi namreč zaživel šele v 2019, in sicer za omejen nabor nepremičnin – tistih, za katere bodo evidence že ustrezno vzpostavljene. MOP namreč predlaga, da se nepremičninski davek ne uvede za vse nepremičnine hkrati, ampak naj bi bilo uvajanje davka postopno, kjer bodo evidence dovolj jasne in natančne. Ta predlog sicer še ni bil potrjen na Projektnem svetu. Davek na nepremičnine, določen na podlagi posplošene tržne vrednosti, naj bi zaživel v 2020. Vlada sicer načrtuje, da bi bil že v drugi polovici tega leta 2016 sprejet prenovljen Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, prav tako naj bi bil do konca 2016 Državnemu zboru RS predložen v sprejem nov Zakon o davku na nepremičnine.

Člani delovnih teles združenj občin so nato obravnavali predloge gradbene in prostorske zakonodaje: Predlog zakona o urejanju prostora, Predlog gradbenega zakona ter Predlog zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. Kljub pozitivni tendenci predlogov je kar nekaj institutov oziroma določil, ki so za občine nesprejemljive.Člani odborov so poudarili, da bi moral gradbeni zakon težiti k takšni ureditvi, ki bi določala celovitost postopkov, da lahko državljan vse zadeve uredi na enem mestu, predlagana ureditev pa meša pristojnost občin in upravnih enot. Člani delovnih teles se tako ne strinjajo s prenosom nalog na občinsko inšpekcijo. To bi namreč terjajo ogromne kadrovske in finančne obveznosti za občine, prav tako so številne nejasnosti v predlogu ureditve. Člani delovnih teles predlagajo ureditev, da občina dobi status soglasodajalca, posledično pa tudi pogojedajalca. Ob tem niso več potrebne določbe o predodločbi.


Člani odbora oz. komisij se tudi ne strinjajo s predlagano ureditvijo problematike nedovoljenih gradenj, saj ohranjajo status quo. Pričakujejo, da bo ministrstvo pripravilo nov predlog, prav tako pa zahtevajo, da se uporablja pojem legalizacija, za kar tudi gre, prav tako je potrebno določiti presečni datum itd. Pomisleki so bili podani tudi glede integriranega postopka, pojavlja se vprašanje njegove smiselnosti. Načeloma bi se občine z njim strinjale ob ustreznih prilagoditvah.

Predlog zakona o urejanju prostora prinaša številne nove naloge občinam. Predstavniki občin so opozorili na številne »odpustke«, ki jih zakon daje in izrazili pomisleke, hierarhija aktov je zapletena. Zastavlja se tudi vprašanje, kdaj naložiti obveznost plačila komunalnega prispevka. Pri ukrepih zemljiške politike bi želeli več jasnosti, stimulativnih ukrepov ni.

Člani delovnih teles so izpostavili le najbolj problematične določbe in predloge, pripombe na posamične člene bodo pripravljene po zaključku zbiranja pripomb. Te lahko pošljete še do 14. januarja 2016 na elektronski naslov sonja.parkelj(at)zdruzenjeobcin.si  

* * *

 


< NA MGRT O SOFINANCIRANJU IN KREDITIRANJU INVESTICIJ