Uredba o državnem lokacijskem načrtu za izgradnjo daljnovoda Lenart–Radenci

Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za izgradnjo daljnovoda Lenart–Radenci. Uredba, s katero vlada sprejme državni lokacijski načrt, daje podlago za pripravo projektne in tehnične dokumentacije po predpisih o graditvi objektov in predpisih o varstvu okolja, na osnovi katerih se izda gradbeno dovoljenje in izvede parcelacija zemljišč. V državnem lokacijskem načrtu, kot izvedbenem prostorskem aktu za državno prostorsko ureditev, so določene (opisane in ustrezno grafično prikazane) podrobne rešitve glede funkcionalnega, tehničnega, oblikovalskega, prometnega, komunalnega, varnostnega in okoljevarstvenega urejanja prostora. Prikazane so v kartografskem delu na kartah ureditvene situacije in situacije komunalne infrastrukture v merilu 1:5000 ter vzdolžnega profila v merilu 1:1000/4000, opisane pa so v besedilu državnega lokacijskega načrta, katerega sestavni del je tudi seznam parcel na ureditvenem območju tega načrta s podatki o lastništvu in tehničnimi elementi za zakoličenje, na podlagi katerega bo opravljen prenos meje območja v naravo.

Vlada izdala Uredbo o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007–2013

Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007–2013 in jo bo objavila v Uradnem listu RS. Sprejetje nove Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007–2013 je ena izmed aktivnosti vlade za hitrejše in učinkovitejše črpanje sredstev evropske kohezijske politike ter uspešno blaženje posledic naraščajoče gospodarsko-finančne krize. Na vsebinskem področju bo nova uredba uvedla možnost prenosa administrativnih kontrol s strani posredniškega telesa na agenta, z namenom pospešitve in poenostavitve črpanja sredstev evropske kohezijske politike. V primeru prenosa administrativnih kontrol na agenta, zaradi zagotovitve zakonitega in učinkovitega nadzora izvajanja prenesenih nalog, nova uredba določa obvezne vzorčne kontrole posredniškega telesa. Prav tako se z namenom zagotovitve večjega obsega črpanja evropskih sredstev pri shemah državnih pomoči obdobje upravičenosti izdatkov prične skladno z opredelitvijo v samih shemah. Posledično se tako lahko v določenih primerih obdobje upravičenosti stroškov prične že z dnevom objave javnega razpisa.

Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči

Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči in jo bo objavila v Uradnem listu RS.

S sprejetjem Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči, se pravni red Republike Slovenije prilagaja pravilom dodeljevanja regionalnih državnih pomoči, ki jih je avgusta 2008 sprejela Evropska komisija. Večinoma gre za tehnične prilagoditve in tudi nekatere manjše specifične prilagoditve na posameznih področjih.

Vlada sprejela Sklep v zvezi z dokončanjem sistema množičnega vrednotenja nepremičnin

Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Sklep v zvezi z dokončanjem sistema množičnega vrednotenja nepremičnin. Vlada podpira dokončanje sistema množičnega vrednotenja nepremičnin in bo sodelovala pri iskanju najustreznejše rešitve za financiranje nalog, vendar želi, da se pri tem poiščejo najracionalnejše rešitve, ki bodo še zagotavljale ustrezno kakovost rezultatov.

Na podlagi Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin se je v letu 2006 pri Geodetski upravi RS ustanovil Urad za množično vrednotenje nepremičnin, katerega naloga je izvajanje sistema množičnega vrednotenja. Sistem je namenjen ocenjevanju posplošene tržne vrednosti nepremičninam v Sloveniji za javne namene, določene z zakonom. Do konca leta 2008 so bile izvedene vse faze izdelave sistema, vključno s preveritvijo modelov vrednotenja in drugih podatkov o nepremičninah in prostoru s posameznimi občinami. Za že izvedene aktivnosti ureditve nepremičninskih evidenc (popis nepremičnin) in dosedanjega razvoja sistema množičnega vrednotenja je bilo doslej porabljenih približno 14 mio. EUR. V proračunu Republike Slovenije pa do sedaj ni bilo zagotovljenih sredstev za zaključno fazo – obveščanje lastnikov o ocenjenih vrednostih njihovih nepremičnin, ki je skladno z 10. členom ZMVN bistven element za operativno uveljavitev sistema. Brez izvedbe te faze ne bo mogoče določiti posplošenih tržnih vrednosti posameznim nepremičninam v registru nepremičnin in s tem zagotoviti možnost uporabe podatkov za javne namene.

S sklepi se je vlada seznanila s pogoji za dokončanje sistema množičnega vrednotenja nepremičnin (zagotovitev proračunskih sredstev za izvedbo zadnje faze množičnega vrednotenja - obveščanja lastnikov nepremičnin o vrednostih njihovih nepremičnin), se uskladila okrog roka za prvo določitev posplošenih tržnih vrednosti vsem nepremičninam v registru nepremičnin in se uskladila o načinu zagotovitve sredstev za dokončanje projekta.

Slovenija prevzema predsedovanje Alpski konvenciji

Vlada RS se je na današnji seji seznanila z informacijo o pripravi in izvajanju programa slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji v obdobju od marca 2009 do marca 2011.

Ministrstvu za okolje in prostor, ki je koordinator Alpske konvencije v Sloveniji, je vlada naložila izvedbo programa predsedovanja. Vsem ministrstvom, ki so člani medresorske koordinacijske skupine za izvajanje Alpske konvencije pa, da z aktivnim sodelovanjem predstavljajo interese Slovenije v tem projektu.

Vlada je sprejela Izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na X. Alpski konferenci 11. in 12.3.2009 v Evianu, Francija in določila člane delegacije.

Delegacijo bo vodil Karl Erjavec, minister za okolje in prostor. Delegacija bo na X. Alpski konferenci v Evianu od Francije prevzela predsedovanje Alpski konvenciji za obdobje od marca 2009 do marca 2011, in predstavila prednostne vsebine in aktivnosti v času slovenskega predsedovanja. Za Slovenijo je to tretje predsedovanje Alpski konvenciji od podpisa pogodbe. Naslednja predsedujoča država Alpski konvenciji je Ĺ vica.

Predsedujoča država prevzame aktivnosti iz podedovane agende in jih nadaljuje v času svojega predsedovanja, ob tem pa določi tudi svoje prioritetne vsebine ter v okviru teh izvaja in spodbuja dodatne aktivnosti. Prioritetne vsebine in aktivnosti slovenskega predsedovanja bodo vezane na prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb ter na spodbujanja izvajanja Alpske konvencije na regionalni in lokalnih ravni. Slovensko predsedstvo bo poleg rednih sestankov v okviru Alpske konvencije, organiziralo tudi seminarje na temo regionalnega sodelovanja, s poudarkom na izmenjavi dobrih praks pri uveljavljanju Alpske konvencije, trajnostnega razvoja, prilagajanja podnebnim spremembam in njihovega blaženja ter vključevanja regionalne in lokalne ravni. S ciljem večje ozaveščenosti o Alpski konvenciji in razvojnih potencialih alpskega prostora bodo v tem obdobju v Sloveniji izvedeni številni dogodki in podprte aktivnosti za njeno izvajanje, pri čemer bodo sodelovale zainteresirane institucije in organizacije.