SKLEP VLADE: REGRES SE NE IZPLAČA PRI APRILSKI PLAČI

 Ljubljana, 26. 4. 2012 - Vlada RS je na svoji 12. redni seji med drugim sprejela Sklep glede izplačila regresa javnim uslužbencem in funkcionarjem v letu 2012 ter dopolnitev Programa stabilnosti.

Sklep glede izplačila

regresa javnim uslužbencem in funkcionarjem v letu 2012

Vlada RS je

sprejela Sklep, s katerim se določa, da se regres za letni dopust se javnim

uslužbencem in funkcionarjem ne izplača pri plači za mesec april 2012.

Državni

proračun za leto 2012 je Državni zbor obravnaval jeseni 2010 in ga sprejel

skupaj z Zakonom o interventnih ukrepih. Le-ta se je večinoma nanašal na

ukrepe, ki so omogočali izvrševanje državnega proračuna v začrtanem obsegu v

letu 2011. Glede na spremenjene napovedi makroekonomskih agregatov in poglabljanje

finančne krize je bil konec leta 2012 sprejet Zakon o dodatnih interventnih

ukrepih za leto 2012, saj  sprejetega

proračuna za leto 2012 ni bilo mogoče izvršiti v začrtanem okviru oziroma zgolj

ob upoštevanju že sprejetih interventnih ukrepov. Že takrat se je vedelo, da

brez dodatnih interventnih ukrepov, katerih namen je, da se preprečijo resne

motnje v izvrševanju proračuna 2012 in ohranijo usmeritve srednjeročne

konsolidacije javnih financ, sprejetega proračuna države za leto 2012 ne bo

mogoče izvrševati oziroma, da bo čim prej v letu 2012 potrebno pripraviti

rebalans proračuna države.  

V obdobju

sprejemanja rebalansa proračuna države je potrebno z veliko mero previdnosti

prevzemati obveznosti in sicer predvsem zato, ker je potrebno zagotavljati

vedno večji obseg sredstev, za servisiranje javnega dolga. V državni zbor je

bil že posredovan predlog Zakona za uravnoteženje javnih financ v katerem je

predvideno, da se regres za letni dopust javnim uslužbencem in funkcionarjem

izplača v obsegu polovice sredstev načrtovanih v sprejetem proračunu leta 2012.

Zamik izplačila regresa se je določil tudi v Zakonu o dopolnitvah Zakona o

dodatnih interventnih ukrepih, ker pa je bila vložena pobuda za zbiranje

podpisov za začetek referenduma, se navedeni zakon še ni uveljavil.  

Vlada tudi

nalaga ministrstvom, da z vsebino tega sklepa seznanijo vse uporabnike

proračuna iz svoje pristojnosti, ministrstvu za finance pa, da seznani vse

nevladne proračunske uporabnike, pravosodne organe in občine. Vlada bo o ukrepu

obvestila tudi Državni zbor Republike Slovenije.  

Program stabilnosti –

dopolnitev 2012

Program

stabilnosti oziroma njegove vsakoletne dopolnitve na podlagi novih

makroekonomskih napovedi ter usmeritev ekonomske politike je potrebno vsako

leto posredovati Evropski komisiji in Svetu EU v okviru t.i. Evropskega

semestra, v mesecu aprilu skupaj z Nacionalnim reformnim programom. Izhodišče

za pripravo dokumenta predstavlja dejstvo, da je Slovenija od 2. decembra 2009

formalno v postopku presežnega primanjkljaja in mora po priporočilih Sveta EU

znižati primanjkljaj sektorja država pod 3% BDP do leta 2013.  

Cilj

znižanja primanjkljaja države pod 3 % BDP v prihodnjem letu bo dosežen predvsem

z ukrepi na strani zmanjšanja javnofinančnih odhodkov. V letih 2014 in 2015

bodo za doseganje v programu zastavljenih ciljev, poleg učinkov na strani

odhodkov, ki jih bosta prinesli pokojninska in zdravstvena reforma, izvedeni

tudi ukrepi na strani prihodkov, z učinkovitejšim davčnim sistemom in pobiranjem

davkov. Ugodno bo na zniževanje primanjkljaja vplivala tudi gospodarska rast,

po potrebi bodo dvignjene stopnje davkov, ki bodo najmanj negativno vplivali na

konkurenčnost.

Največji

fiskalni napor bo dosežen že v letošnjem letu, ko se bo primanjkljaj sektorja

država znižal za 2,9 odstotne točke BDP, potem pa po eno odstotno točko BDP do

konca programskega obdobja na -0,4 % BDP v letu 2015. Po odpravi presežnega

primanjkljaja prihodnje leto se bo nadaljevala fiskalna konsolidacija proti

srednjeročnemu fiskalnemu cilju, ki je določen kot trajno izravnan strukturni

saldo. Javnofinančni dolg bo predvidoma dosegel vrh v letu 2013 in se potem

postopno zniževal.  

Javnofinančna

strategija temelji na ukrepih na strani odhodkov, ki so vključeni v rebalans

državnega proračuna in katerih podlago zagotavlja zakon o spremembah in

dopolnitvah zakonov za uravnoteženje javnih financ, ter davčno politiko, ki bo

dodatno spodbujala gospodarsko okrevanje. V programskem obdobju bodo izvedene

tudi spremembe pokojninskega sistema na način, da se zagotovi vzdržnost javnih

financ ter spremembe v zdravstvenem sistemu, ki bodo težile k večji

preglednosti in nadzoru nad porabo sredstev. V skladu z zavezami Slovenije v

okviru mednarodne pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v

ekonomski in monetarni uniji je v teku tudi postopek vključitve zlatega

fiskalnega pravila v ustavo. Dokument se sklicuje tudi na Nacionalni reformni

program in v njem predstavljene strukturne ukrepe, ki bodo prispevali k

pospešitvi gospodarske rasti v Sloveniji.