08.03.2016 Starost: 4 let

SESTANEK GLEDE INFORMACIJSKE PRENOVE NEPREMIČNINSKIH EVIDENC GURS

Ljubljana, 8. 3. 2016 – GURS pristopa k informacijski prenovi nepremičninskih evidenc, ki se bo izvajala v okviru projekta e-prostor. Ker pa so podatki v nepremičninskih evidencah GURS povezani s podatki, za katere so pristojne posamezne občine, so predstavnike občin seznanili s predlogi za prenovo evidenc.


Informacijska prenova nepremičninskih evidenc bo potekala vzporedno s prenovo Zakona o evidentiranju nepremičnin, prva faza informacijske prenove nepremičninskih evidenc naj bi bila izvedena  v letu 2018, celotna prenova evidenc pa v letu 2019 oz. 2020. S tem želijo izboljšati programsko opremo  in homogenost vseh podatkov o nepremičninah.

 

GURS želi odpraviti problem, ki nastaja, ker se podatki o mejah občin v registru prostorskih enot (RPE) in zemljiškem katastru vodijo na različna načina z različnimi grafičnimi prikazi. V RPE so meje občin določeno grafično po mejah naselij, v zemljiškem katastru pa so meje občin določene po mejah parcel. Do leta 1995 so bile meje (starih) občin določene po mejah katastrskih občin, leta 1995 z reformo lokalne samouprave pa so bile meje občin določene po mejah naselij v RPE, s čimer se je lahko zgodilo, da so bile parcele »sekane«.

 

V postopkih vzpostavitve predlagajo uskladitev podatkov na način, da bodo meje občin evidentirane v zemljiškem katastru. Podatki o mejah občin v RPE in zemljiškem katastru bodo med seboj povezani, vse spremembe bodo evidentirane v obeh zbirkah. V primerih grafične natančnosti obeh slojev bo šla meja RPE na mejo parcel. Ko so razlike večje (pripad parcel občinam po večinskem deležu), se bo kot izhodišče vzel RPE. V primerih večjih posegov v prostor (prilagoditve – parcelacije - zarisane v zemljiški kataster, meje občin pa so ostale enake) bo potreben dogovor med občinami. V primerih komasacij (nova ureditev parcel) bi meje določili čim bližje mejam parcel; če do soglasja ne bi prišlo, bi meja ostala na RPE. Ko bodo meje na ta način določene, za postopke vzdrževanja v primeru minimalnih odmikov določijo občine med sabo, v primeru večjih odmikov  bi bil potreben predlog GURS in spremembe s strani občin.

 

Predstavniki GURS se zavedajo, da bi bil način, ki ga predlagajo, lahko problematičen. Alternativa predlaganemu načinu, torej določitvi mej s tehničnimi rešitvami, je določitev posebnega postopka, predvidenega z ZEN, ki pa bo stvar precej podaljšal. V tem primeru bo GURS pripravil predlog uskladitve podatkov o mejah, občine pa bodo nato izvedle ustrezen postopek.

 

Nadalje GURS načrtuje izdelavo programske rešitve, ki jo bodo lahko uporabile občine in drugi subjekti (MNZ, Pošta Slovenije, GURS…), ki odločajo o spremembah mej prostorskih enot in bodo lahko sami predlagali spremembo mej (elaborat  sprememb podatkov v RPE). Obstoječi sistem vodenja in vzdrževanja podatkov RPE sedaj namreč poteka na način, da elaborat spremembe pripravi GURS v sodelovanju z občinami.

 

V zvezi z vodenjem podatkov o upravljavcih občinskega premoženja predlagajo, da začasne upravljavca ob migraciji podatkov v prenovljen informacijski sistem  napolni GURS v skladu z lastništvom (če je lastnik  občina, je le-ta tudi upravljavec občina). V primeru spreminjanja podatkov o upravljavcih občine predlagajo vpise upravljavcev (dokončen ali začasen vpis). Ko občina pridobi lastništvo, se za upravljavca avtomatično vpiše občina. Pri prenosu lastništva z občine na drugo osebo se avtomatično izbriše upravljavca. Občine bodo kot aktivne stranke v postopku evidentiranja nepremičnin lahko sodelovale le, če so vpisane s popolnimi podatki v zemljiški knjigi kot lastnik ali če so v katastrih vpisane kot upravljavec nepremičnine. Potrebna je tudi dopolnitev podatkov o lastništvu občin v zemljiški knjigi (sedaj je lastnina občin vpisana na 762 načinov).

 

Glede vzdrževanja podatkov o nepremičninah GURS načrtuje uvedbo programa – opozorilnega sistema za javljanje neevidentiranih stavb in za javljanje sprememb podatkov o stavbah oziroma delih stavb. Orodje bi bilo zelo uporabno za občine, da sporočijo še neevidentirane spremembe na svojem območju.

 

Ob tem so še povedali, da bo REN kot samostojna evidenca ukinjen, z določenimi podatki pa se bo dopolnil kataster stavb, vendar bodo to le podatki, ki jih bodo lahko ohranjali v ustrezni kakovosti. GURS je pri tem zanimalo, ali občinam pustiti možnost, da podatke pri zasebnih lastnikih spreminjajo same (npr. ugotovijo, da ima stavba dve etaži, ne samo ene) ali se bo GURS ukvarjal z zasebniki.  Ob tem napovedujejo tudi spremembo ZEN in zvišanje kazni zaradi sporočanja slabih podatkov.

 

GURS tudi predlaga dopolnitev stanovanjske zakonodaje na način, da bi se podatki o upravljavcih večstanovanjskih stavb evidentirali kot registrski podatki v nepremičninskih evidencah na izvoru (na UE in v mestnih občinah), saj GURS potrebuje ta podatek. Tudi za ta podatek bi vzpostavili ustrezen modul.

 


< 29. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA RS