06.01.2011 Starost: 12 let
Kategorija: Novice

SEJA VLADE

Ljubljana, 6. 1. 2011 – Vlada RS je na 115. redni seji med drugim sprejela stališče do mnenja Državnega sveta RS k Predlogu Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter stališču do mnenja Državnega sveta k Predlogu Zakona o prostovoljstvu. Sprejela je tudi mnenje k pobudi občin za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega in tretjega odstavka 27. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in odgovor na sklepe Državnega sveta o reorganizaciji policijskih uprav in drugih organov državne uprave.


 

Stališče do mnenja Državnega sveta RS k Predlogu Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja

 

Državni svet je 8. decembra 2010 podprl obravnavano gradivo Predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo, vendar ob tem podal nekaj pripomb in predlogov.

 

Državni svet v svojem mnenju pričakuje, da sprejem predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ne bo upočasnil procesa ustanavljanja pokrajin in da bo čim prej prišlo do sprememb Zakona o financiranju občin, ki bi lahko prispevale k učinkovitejšem izvajanju regionalne politike. Vlada ob tem poudarja, da sta spremembe regionalne politike in ustanavljanje pokrajin medsebojno povezana procesa, ki se dopolnjujeta, krepitev institucionalne sposobnosti regij pa ena izmed prioritet, ne glede na odločitev o ustanavljanju pokrajin. S sistemskimi spremembami na področju regionalnega razvoja želi vlada pospešiti proces decentralizacije, vendar predlagani zakon ne želi nadomestiti pokrajinske zakonodaje. Vlada je spremembe zakona o financiranju občin vključila v program dela za leto 2011.

 

Državni svet se je v svojem mnenju pridružil opozorilom združenj občin glede predlagane sestave razvojnega sveta regije in meni, da je treba povečati težo občin. Vlada zagotavlja, da njen nameni ni zmanjševanje pomena občin v regionalnem razvoju, uvaja pa načelo partnerstva in sestavljene institucije za izvajanje regionalne politike. Razvojni partnerji (občine, združenja gospodarskih dejavnosti ter nevladne organizacije in posamezniki) se pri uresničevanju svojih razvojnih interesov povezujejo in skupaj sprejemajo odločitve v skladu z načelom trajnostnega, sonaravnega regionalnega razvoja. Vlada meni, da je treba to načelo partnerstva ohraniti kot ključno načelo za izvajanje zakona, je pa mogoče besedilo členov izboljšati tako, da bo odpravljen dvom glede dejanske vloge občin pri odločanju. Predlagatelj še usklajuje predlog zakona z reprezentativnima združenjema občin v smeri zagotovitve potrebne teže županov pri odločitvah, ki imajo finančne posledice za proračune občin.

 

Rešitev, kot jo nakazuje državi svet, da se možni predstavniki občin omejijo na župane, je sprejemljiva. Pri razvojnih svetih regij namreč ne gre za politično predstavništvo občin, ampak za sodelovanje pri pripravi in izvajanju regijskih projektov, zaradi česar je smiselno, da občine predstavljajo župani, v manjših regijah pa tudi podžupani, tako da se doseže minimalno število članov razvojnega sveta regije. Usklajevanje gre v smeri, da šteje razvojni svet regije med 10 in 30 članov, njegova struktura pa ostaja med razvojnimi partnerji uravnotežena, kot je to predlagano v predlogu zakona. Pri sprejemanju regionalnega razvojnega programa in dogovorov za razvoj regije so na sejo sveta vabljeni vsi župani v regiji, sklep sveta pa je veljaven, če ga potrdi 60% županov občin z večino prebivalstva regije. Izpolnjena morata biti oba pogoja.

 

Vlada je odgovorila tudi na pomisleke državnega sveta, da se z dodeljevanjem pooblastil regionalnim razvojnim agencijam povečuje vloga države na področju regionalnega razvoja, da bi obdobje, za katerega se sklepajo dogovori za razvoj regije, moralo biti usklajeno z obdobjem finančne perspektive EU, da je treba nasloviti tudi velike razlike znotraj razvojnih regij in da bi v zvezi s spodbudami za zaposlovanje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo kazalo razmisliti, da bi bili delodajalci upravičeni do teh spodbud že, če bi zaposlili delavca za obdobje enega leta. Sedanji predlog določa upravičenost po poteku dveh let. Glede spodbude za zaposlovanje vlada ne bo pa nasprotovala morebitnim rešitvam, ki bi šle tej v smeri, pri ostalih vprašanjih pa dodatno pojasnjuje vsebinske razloge, ki stojijo za predlaganimi rešitvami.

 

Več si lahko preberete na tej spletni strani v rubriki Seje Vlade.


< SESTANEK NA JAVNI AGENCIJI RS ZA VARNOST PROMETA