Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov

 edaj veljavni ZGO-1, v lastni režiji pod predpisanimi pogoji, dovoljuje gradnjo določene vrste stavb v velikosti do 250 m2, gasilske in planinske domove pa do 350 m2. S tem je omogočeno, da posameznik ali društvo gradi na podlagi instituta sosedske pomoči, brez imenovanja izvajalcev, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje in so za dejavnost izvajanja del registrirani ter od svojih prihodkov na predpisan način odvajajo dajatve državi. S tem se je posredno omogočalo delo na črno in s tem odpiralo možnosti za sivo ekonomijo.

Ministrstvo za okolje in prostor je predlagalo spremembo 79. člena ZGO-1 tako, da se možnost gradnje v lastni režiji zoži na gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov ter na izvedbo vzdrževalnih del. Obenem je predlagano, da pri gradnji v lastni režiji ne bi bilo treba zagotoviti gradbenega nadzora po določbah ZGO-1, saj gre za gradnjo manjše stopnje gradbeno tehnične zahtevnosti, ki ne potrebuje posebnega nadzora. V povezavi s spremembo 79. člena ZGO-1 je treba uskladiti oziroma spremeniti še nekatere druge člene veljavnega zakona, ki urejajo vprašanje gradnje v lastni režiji in sicer 85. člen, ki določa zahteve glede zagotovitve gradbenega nadzora pri gradnji v lastni režiji in prekrškovne določbe (174. in 176. člen veljavnega zakona). Enostavni objekti so konstrukcijsko manj zahtevni objekti, ki ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbeno tehničnega preverjanja in ki niso objekti z vplivi na okolje.

Med izjemi spadajo gasilski in planinski domovi. V Lastni režiji se gasilski in planinski domovi lahko gradijo do velikosti 250 m2.

Predlog za spremembo 79. člena ZGO-1 je v okviru paketa predloga za spremembe zakonodaje, z namenom da se učinkoviteje pristopi k zmanjševanju obsega sive ekonomije v Sloveniji, podala tudi Obrtno – podjetniška zbornica Republike Slovenije. Obenem se s predlaganim ukrepom zvišuje kvaliteta gradenj, ki so se doslej izvajale kot gradnja v lastni režiji.

Uredba o določitvi obmejnih problemskih območij

Na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11), ki je začel veljati konec prejšnjega tedna je bila sprejela Uredbo o določitvi obmejnih problemskih območij.

Obmejna problemska območja obsegajo 85 občin v katerih živi 22 odstotkov slovenskega prebivalstva in ki ustvarijo 9,7 odstotkov slovenske dodane vrednosti. Merila so določena že z zakonom. Obmejne občine so tiste, v katerih živi več kakor 50 odstotkov prebivalcev v desetkilometrskem obmejnem pasu in ki imajo primanjkljaj delovnih mest ter podpovprečno gostoto poselitve. Med obmejna problemska območja pa se vključujejo tudi občine, ki imajo več kot 45-minutno povprečno dostopnost do najbližjega priključka avtoceste ali hitre ceste ali visok delež površine, vključene v območje Nature 2000.

Občine, ki imajo primanjkljaj delovnih mest, se določijo tako, da se število delovno aktivnega prebivalstva po kraju dela v občini, pomnoženo s 100, deli s številom delovno aktivnega prebivalstva po kraju prebivanja. Občine s primanjkljajem delovnih mest so tiste, pri katerih je izračun manjši od 100. Podpovprečno gostoto poselitve imajo občine, pri katerih je število prebivalcev na kvadratni kilometer manjše od slovenskega povprečja. Povprečna dostopnost v občini do najbližjega priključka do avtoceste ali hitre ceste se izračuna kot povprečni dostopni čas z avtomobilom po mreži cest. Občine z visokim deležem površine, vključene v območje Nature 2000 pa so tiste, pri katerih je delež tega območja v občini višji od 150 odstotkov slovenskega povprečja območja Nature 2000.

Uredba tudi določa, da bo Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko stalno preverjala vrednosti meril iz uredbe in ob morebitnih drugačnih uvrstitvah občin med obmejna problemska območja predlagala ustrezne spremembe uredbe.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč

Dopolnitev Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč je bila nujna zaradi spremembe Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami leta 2010 ter dogovorjenih dopolnjenih rešitev pri organizaciji sil za zaščito, reševanje in pomoč za delovanje ob nesrečah v cestnem prometu oziroma ob nesrečah z nevarnimi snovmi.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč spreminja določbe o organiziranosti varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, saj sta bili zaradi reorganizacije regijskih enot za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi oblikovani enotna služba in enota, ki pokrivata celotno območje države. Dopolnjujejo se tudi organizacija reševanja v cestnem prometu v Mislinjski dolini in sedanje rešitve organiziranosti za posredovanje ob nesrečah v daljših železniških predorih. Glede na organizacijske spremembe v delovanju Izobraževalnega centra Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je bilo treba dopolniti tudi nekatere določbe v uredbi, ki se nanašajo na izobraževanje in usposabljanje.