Sprejet sveženj varčevalnih ukrepov

Vlada RS je na seji na podlagi Izhodišč za pripravo rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2009 ob upoštevanju parafiranega Dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009–2010 obravnavala in sprejela varčevalne ukrepe vlade kot sestavni del drugega svežnja protikriznih ukrepov, ki je povezan s predlogom Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2009 in sprejemom nadaljnjih ukrepov za odpravljanje posledic finančne krize. Predložene varčevalne ukrepe vlada sprejema, potem ko je 18. 12. 2008 sprejela prvi sklop ukrepov, ki naj pomagajo ublažiti posledice finančne krize. V prvem sklopu ukrepov je imel glavni finančni učinek na proračun ukrep subvencioniranja skrajšanja delovnega časa v višini 230 milijonov evrov, ki je bil v obliki zakona že sprejet v Državnem zboru RS. Poleg tega so bili sprejeti še ukrepi na področju znanosti in raziskav v višini 58 milijonov evrov ter konkurenčnosti malih in srednjih podjetij v skupni višini 24,6 milijona evrov. Navedene ukrepe je bilo treba ob drugih za leto 2009 že sprejetih obveznostih vključiti med odhodke državnega proračuna oziroma upoštevati izpad prihodkov iz naslova spremenjene zakonodaje in bistveno spremenjenih makroekonomskih okoliščin. Drugi sveženj vladnih ukrepov, ki naj pomagajo ublažiti posledice finančne krize, zato sestavljajo dodatni ukrepi zoper finančno in gospodarsko krizo, predlog Rebalansa državnega proračuna za leto 2009 in predloženi varčevalni ukrepi. Vlada je na seji 22.1.2009 že sprejela Izhodišča za pripravo rebalansa državnega proračuna za leto 2009 ter na sejah dne 24.12.2008 spremembe in dopolnitve Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, dne 12.02.2009 predlog Zakona o začasnem znižanju plač funkcionarjev in dne 19.02.2009 sprejela parafiran Dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009-2010, ki je bil predmet pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Predložitev rebalansa državnega proračuna in njegova izvršitev v letu 2009 nista mogoči brez sprejetja predloženih varčevalnih ukrepov vlade.

Varčevalni ukrepi, ki so pripravljeni na podlagi teh dveh že sprejetih dokumentov, so razdeljeni v tri sklope:

1. stroški plač, organizacijski in kadrovski ukrepi,

2. ukrepi za zmanjšanje stroškov materialno-tehničnih pogojev za delovanje organov državne in javne uprave,

3. varčevalni ukrepi, predlagani drugim akterjem.

Omenjeni pristop izhaja iz podobnih izkušenj, pridobljenih med gospodarsko recesijo in ob omejenih javnofinančnih virih, ko brez varčevanja ni mogoče uresničiti zastavljenih omejitev obsega odhodkov pri posameznih kategorijah stroškov, še posebej ne zaradi predvidenih učinkov dosedanjega zaposlovanja oziroma pogojev zaposlovanja ter že sprejetih zavez glede stroškov materialno-tehničnih pogojev delovanja organov državne in javne uprave. Da bi varčevalni ukrepi v polni meri zagotovili želene prihranke, morajo biti dovolj vseobsežni oziroma zastavljeni tako, da jih vsi akterji »posvojijo« v smislu uporabe predloženih zavez, instrumentov in pogojev ter tako pripomorejo k varčevanju pri posameznih stroškovnih kategorijah. Sprejetje varčevalnih ukrepov in njihova polna uresničitev bosta omogočila, da v Rebalansu državnega proračuna za leto 2009 finančno podpremo večjo investicijsko porabo in pospešeno črpanje sredstev EU ter tiste ukrepe (npr. subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa), ki pomagajo blažiti posledice finančne in gospodarske krize. V odvisnosti od dogovora s sindikati in učinkov delovanja sprejetih varčevalnih ukrepov bo mogoče predlagati naslednji sklop ukrepov za ublažitev finančne in gospodarske krize.

Vlada obravnavala Informacijo o rebalansu državnega proračuna za leto 2009

Vlada RS je na seji obravnavala Informacijo o rebalansu državnega proračuna za leto 2009. Priprava rebalansa je v zaključni fazi. Finančni načrti vseh proračunskih uporabnikov so usklajeni. Upoštevaje popravljene makroekonomske napovedi UMAR je pripravljena nova ocena proračunskih prihodkov. Saldo bilance prihodkov in odhodkov državnega proračuna znaša 3,67% BDP, če upoštevamo še včeraj parafiran dogovor o plačah med vlado in sindikati, znaša proračunski primanjkljaj 3,49% BDP. Proračunski primanjkljaj je višji od načrtovanega ob izhodiščih za rebalans. Vzroki so na prihodkovni strani proračuna: nove ocene gospodarske rasti, spremembe zakona o DDV, in nižje načrtovana povračila iz EU proračuna ki skupaj pomenijo znižanje prihodkov 287 mio EUR kar pomeni za 0,74% BDP. Odhodke smo povečali za 87 mio (brez upoštevanja plačnega dogovora), povečanje gre na račun ukrepov in popravka zaradi mnenja računskega sodišča. K višjemu deležu v BDP delno prispeva tudi nova, nižja nominalna vrednost BDP.

Vlada sprejela Uredbo o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih

Z uredbo se znižujejo sejnine članov organov nadzora oziroma upravljanja v javnih skladih, javnih agencijah in tistih javnih zavodih, katerih ustanoviteljske pravice izvršuje vlada. Sejnine se bodo predvidoma znižale za 50% za omejitev učinkov finančne krize v obdobju do 31. decembra 2010. Uredba tudi nadomešča sedanjo uredbo zaradi novega Zakona o javnih skladih. V ostalem delu besedila je enaka sedanji uredbi, pri čemer je nekaj manjših dopolnitev v 4., 9. in 13. členu.

Vlada o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini

Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini ureja plače in druge prejemke javnih uslužbencev na diplomatskih predstavništvih, konzulatih in uradih Republike Slovenije v tujini ter drugih javnih uslužbencev, ki so napoteni na delo v tujino. Novo uredbo je bilo potrebno pripraviti predvsem zaradi številnih dopolnitev v zvezi z javnimi uslužbenci na delu v tujini s področja izobraževanja in sicer za učitelje na delu v tujini, učitelje slovenščine in lektorje na tujih univerzah. Nova uredba vsebuje tudi nekatere druge spremembe in dopolnitve določil glede upravičenosti do posameznih dodatkov in povračil, ki jih navedeni členi določajo, kot tudi dopolnitve prilog uredbe. V uredbe so bili dodani tudi novi kraji s pripadajočimi odstotki limitov za povračilo stroškov za nastanitev javnega uslužbenca za delo v tujini, uredba pa vsebuje tudi nekatere druge spremembe in dopolnitve določil glede upravičenosti do posameznih dodatkov in povračil, ki jih navedeni členi določajo. V 1. prilogi uredbe so bile dodane šifre delovnih mest oziroma nazivov, ki bodo osnova za šifrant delovnih mest javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino in za posredovanje podatkov o plačah teh javnih uslužbencev. Na osnovi dopolnitev uredbe z določili, ki se nanašajo na javne uslužbence iz področja izobraževanja pa sta bili z novimi delovnimi mesti in nazivi dopolnjeni 1. in 3. priloga uredbe.

 Vlada o napredovanju uradnikov v nazive

Z Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o napredovanju uradnikov v nazive se zagotavlja jasnost in nedvoumnost določb, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev za pospešeno napredovanje ter na določitev roka za izpolnitev vseh pogojev za napredovanje in ne le pogoja glede ocene delovne uspešnosti. Prav tako se s predlogom te uredbe preprečuje poseg v upravičena pričakovanja uradnikov v nazivu tretje stopnje v zvezi z napredovanjem v naziv druge stopnje. Ocena dobro, ki je po prejšnji ureditvi tega področja zadoščala za napredovanje v naziv druge stopnje, po novi ureditvi ne zadošča več in je treba v prehodnih določbah jasno določiti, da se ob preverjanju pogojev za napredovanje uradnikov v nazivu tretje stopnje v naziv druge stopnje ocena dobro šteje kot oceno zelo dobro.

Vlada o metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju Uredba določa enotno metodologijo in obrazce za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju, na podlagi katerih morajo v skladu s prvim odstavkom 40. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju izplačevalci obračunavati in izplačevati plače. Novo uredbo je bilo potrebno objaviti zaradi dopolnitev nekaterih določil, ki natančneje določajo posamezne elemente nove metodologije izračuna plač po ZSPJS predvsem v 2. in 3. členu, ki vsebujeta izraze in vrste izplačil, ki se uporabljajo v izračunu plače ter nove oznake v zvezi z upoštevanjem posamezne vrste izplačila oziroma njene izračunane vrednosti v bruto osnovah za izračun nadomestila plače v breme delodajalca ter v zvezi z aktivnostjo vrst izplačil pri posredovanju podatkov o plačah v informacijski sistem ISPAP.