SEJA VLADE 29. MAJ 2008

Na današnji 171. redni seji Vlade so med drugim sprejeli tudi Uredbo o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo in Uredbo o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence.<?xml:namespace prefix = o ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:office" /><o:p></o:p>

SEJA VLADE 29. MAJ 2008

Uredba o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo

Vlada je izdala Uredbo o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo. S predlogom uredbe so v slovenski pravni red prenesena priporočila Evropske Komisije v zvezi z poenostavljanjem postopkov za sosežiganje odpadkov, če gre za gorljive nenevarne odpadke, za katere se uporaba kot gorivo šteje kot postopek predelave odpadkov oziroma energetske izrabe odpadkov, in ne kot postopek odstranjevanja odpadkov. Predlog uredbe klasificira odpadke, ki so primerni za pripravo trdnega goriva na odpadke iz neonesnažene biomase, odpadke iz delno onesnažene biomase ter druge nenevarne gorljive odpadke.

Za pripravo trdnega goriva in njegovo uporabo iz odpadkov iz neonesnažene biomase ni potrebno pridobivati nikakršnega okoljevarstvenega dovoljenja (OVD), uporaba takega goriva pa je dovoljena tudi v malih kurilnih napravah.

Za pripravo trdnega goriva iz delno onesnažene biomase je treba pridobititi OVD za predelavo odpadkov, tako trdno gorivo pa ni dovoljeno uporabljati v malih kurilnih napravah, lahko pa se ga uporablja v napravah za sosežig odpadkov, vključno s srednjimi kurilnimi napravami, če je za te naprave pridobljeno OVD za obratovanje naprave v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

Za pripravo trdnega goriva iz drugih nenevarnih gorljivih odpadkov je treba pridobiti OVD za predelavo odpadkov. Tako trdno gorivo ni dovoljeno uporabljati v malih kurilnih napravah, v drugih napravah pa le, če je za tako uporabo pridobljeno OVD za predelavo odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja sežiganje odpadkov. Tako gorivo se lahko uporablja tudi v srednjih kurilnih napravah, če so izpolnjeni pogoji predpisa, ki ureja sežiganje odpadkov, in če trdno gorivo izpolnjuje posebne pogoje iz te uredbe.

Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence

Uredba se sprejema zaradi prehoda v nov plačni sistem, saj morajo biti pred izplačilom plač, v skladu z določili Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS), sprejeti vsi podzakonski akti in kolektivne pogodbe, potrebne za obračun plač na podlagi ZSPJS.

Položajni dodatek pripada tistemu javnemu uslužbencu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti, če vrednotenje teh nalog ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva. Pogoj, da lahko javnemu uslužbencu pripada položajni dodatek je, da so v notranji organizacijski enoti zaposleni najmanj trije javni uslužbenci, vključno z vodjo. Izjemo določa tretji odstavek 3. člena, ki omogoča pridobitev položajnega dodatka tudi tistim javnim uslužbencem, ki ne vodijo notranje organizacijske enote, temveč poleg svojega dela vodijo, usklajujejo in nadzirajo delo najmanj treh javnih uslužbencev ali drugih oseb, vendar pod pogojem, da je iz akta delodajalca razvidno, da javni uslužbenec navedene naloge opravlja in da vrednotenje teh nalog ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva.

Uredba opredeljuje dva kriterija: število zaposlenih na sistemiziranih delovnih mestih in v nazivih v notranji organizacijski enoti ter izobrazbena struktura javnih uslužbencev v notranji organizacijski enoti. Vsak kriterij je podrobneje razdelan na več segmentov, ki so ovrednoteni s %. Seštevek najnižjih % pri vseh kriterijih znaša 5%, seštevek najvišjih pa 20%, kar je razpon višine položajnega dodatka kot ga določa ZSPJS.