25.04.2008 Starost: 14 let
Kategorija: Novice

SEJA VLADE 25. APRIL 2008

Na današnji 167. redni seji Vlade so med drugim sprejeli mnenje k predlogu Zakona o ustanovitvi pokrajin (ki ga niso podprli) in določili so stopnjo razvitosti občin za leto 2008.


<TT>SEJA VLADE 25. APRILA</TT>


Besedilo predloga Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013

Vlada je določila besedilo predloga Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013 "Zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev" ter ga pošlje v sprejetje Državnemu zboru.

Predlog resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva (Plan) je temeljni dokument za razvoj zdravstva v prihodnjem petletnem obdobju. Podlago ima v 6. členu Zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki določa, da Republika Slovenija planira razvojne možnosti in potrebe z zdravstvenimi programi in zdravstvenimi zmogljivostmi.

Strategija razvoja zdravstvenega varstva (4. poglavja Plana) temelji na že sprejetih strateških dokumentih na nacionalni in mednarodni ravni, katerih glavna usmeritev je premik k preventivnim ukrepom in skrbi za zdravje, za kar so odgovorni tako država, kot lokalna skupnost ter posameznik. Tako se predvideva povečanje deleža sredstev, namenjenih za preventivo, s sedanjih 3-4% na 5%, sredstva za to pa se bodo pridobila z večjo racionalizacijo dela v zdravstvu.

V 3. poglavju so prednostna razvojna področja, ki sledijo aktualnim in prihodnjim potrebam: zmanjšati razlike v zdravju med spoloma in posameznimi družbenimi skupinami, dajejo odgovor na staranje populacije in s tem povečanje kroničnih bolezni, povečujejo dostopnosti za vse, predvideni so ukrepi za zmanjševanje tveganj povzročenih z globalizacijo in sodobnim načinom življenja, ob tem pa plan ostaja znotraj realnih okvirov razpoložljivih sredstev, ki se bodo povečevala na račun povečane gospodarske rasti, ne bo pa se povečeval odstotek v BDP, namenjen za zdravstvo. Plan upošteva povečanje stroškov zdravljenja zaradi epidemiološkega prehoda, novih zdravil in novih tehnologij, pri čemer si ne zatiska oči pred dejstvom, da bo potrebno v dobrobit kakovostne dolgotrajne oskrbe starajoče se populacije medsektorsko zagotoviti možnosti in ponudbe prostovoljnih dodatnih zavarovanj, tudi za dolgotrajno oskrbo. Nadalje plan upošteva omejeno število kadrov, nujnost zagotavljanja kakovosti in nadzora v zdravstvu, po drugi strani pa vse večja pričakovanja uporabnikov, informacijske možnosti, veliko pripravljenost sodelovanja in velik potencial civilne družbe, potrebe po novih investicijah v zdravstvo ter ozaveščanju javnosti. Povečanje stroškov zaradi omenjenih dejavnikov se lahko bistveno ublaži z večjo preventivno dejavnostjo. Tako pričakovanje temelji na oceni Evropske komisije, ki v svoji Beli knjigi navaja, da je povečanje porabe za zdravstveno varstvo zaradi staranja prebivalstva lahko za polovico manjše, če ljudje ob daljši življenjski dobi ostanejo zdravi.

Upoštevane so bile specifične potrebe in možnosti zdravstvenega varstva posameznih območij in dan velik poudarek demografsko ogroženim območjem za zagotavljanje osnovnega zdravstvenega varstva, vključno z oskrbo z zdravili, s čimer so predvideni ukrepi za doseganje temeljnih vrednot Plana, kot sta univerzalnost in enakost. Za zagotavljanje enake dostopnosti po celotnem območju Republike Slovenije so bili izdelani kriteriji za mrežo, na primarni, sekundarni in terciarni ravni, pri čemer je bila posebna skrb namenjena prav odmaknjenim območjem. Zdravstveni dom ostaja osrednji koordinator in izvajalec zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, predvidena je jasna razdelitev dela med primarno in sekundarno ter terciarno ravnijo pri čemer se bo upoštevalo ekonomijo obsega, v službi učinkovitosti in kakovosti storitve. Predvidene so reorganizacije nosilcev zdravstvenega varstva na vseh ravneh za zagotavljanje večje učinkovitosti, kakovosti in varnosti storitev ter prihrankov, ki bodo zagotavljali pokritje naraščajočih potreb. Določeni so kriteriji za podeljevanje koncesij in vključevanje koncesionarjev v javno mrežo izključno na podlagi ugotovljenih in upravičenih potreb, predvidene so tudi možnosti javno-zasebnega partnerstva in reguliranje razmerij med javnim in zasebnim, v korist uporabnika oziroma k človeku usmerjene storitve, kjer je pacient partner.

Na podlagi ugotovitve stanja človeških virov in njihovih znanj, je predvideno izobraževanje kadrov za potrebe zapolnjevanja pomanjkanja kadrov kakor tudi usposabljanje za zapolnjevanje vrzeli v znanju oziroma stalnega prilagajanja potrebam. S ciljem čim bolje uporabiti izjemno pomembne človeške vire ter doseganje optimalne organizacije in delitve dela, so predvidena večja pooblastila medicinskim sestram v človeku prijazni procesni obravnavi pacienta, ki naj bi postala vodilo pri delu zdravstvenega osebja. V posebni tabeli ukrepov so določeni predvideni ukrepi za posamezna prednostna področja in nosilci njihovega izvajanja v srednjeročnem obdobju 2008-2013. Plan pomeni usmeritev za razvoj zdravstvenega sistema in zdravstva v prihodnjih petih letih, pri čemer so upoštevane tudi dolgoročne ekonomske napovedi pričakovanih najbolj pogostih in za zdravstveno blagajno najbolj obremenjujočih bolezenskih stanj leta 2015. Predvideni pa so tudi ukrepi za izredne razmere in za grožnje zdravju.


Vlada izdala Uredbo o oblikovanju cen komunalnih storitev

Uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Trenutno veljavna uredba o oblikovanju cen komunalnih storitev preneha veljati 27. aprila 2008. Danes izdana uredba je vsebinsko podobna trenutno veljavni. V novi uredbi pa ni določeno oblikovanje cene za investicijo, saj cene za investicijo na novo ni možno oblikovati, pri obstoječi ceni za investicijo pa so podatki znani že pri prvem potrjevanju cene. Cena za investicijo se lahko nadomesti z drugimi oblikami virov, ki jih skladno z Zakonom o financiranju občin lahko predpiše lokalna skupnost, viri financiranja investicij pa so lahko komunalni prispevek, okoljska dajatev, državni in EU viri, zasebna vlaganja, subvencije, idr.

Po novem strokovno mnenje Ministrstva za okolje in prostor ne vsebuje več ocene glede cene za investicijo, temveč pozitivno mnenje o izpolnjevanju oskrbovalnih standardov ter tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov ter normativov za opravljanje javnih služb varstva okolja, skladno s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe.

V novo uredbo ni več vključen 12. člen, saj so podatki za pripravo novih meril in kriterijev za oblikovanje lastne cene komunalnih storitev zbrani.

V pripravi je nov Pravilnik o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih služb varstva okolja, ki bo dal določene okvire in merila za oblikovanje cen komunalnih storitev.


Uredba o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin

Uredba prenaša v slovenski pravni red določbe Direktive o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti. Direktiva je bila sprejeta v skladu s cilji okoljske politike Skupnosti o določitvi minimalnih zahtev, da se v največji meri prepreči ali zmanjša škodljive učinke na okolje ali zdravje ljudi, ki jih povzroča ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti, kakor so jalovina, ki nastane pri bogatenju (tj. trdni odpadni ostanki ali mulj, ki nastanejo pri bogatenju mineralnih surovin z različnimi postopki), rudarska jalovina in odkrivka (tj. material, ki se ga v postopku dostopa do rude ali rudnega telesa prestavlja, vključno s stopnjo priprave) ter vrhnja plast tal (tj. zgornja plast tal), če ti predstavljajo odpadke v skladu z ustrezno opredelitvijo iz Direktive o odpadkih.

Direktive se ne nanaša na tiste tokove odpadkov, ki – četudi so nastali med postopki pridobivanja ali bogatenja mineralnih surovin – niso neposredno povezani s postopkom pridobivanja ali bogatenja, npr. živilski odpadki, odpadna olja, izrabljena vozila, iztrošene baterije in akumulatorji.

Države članice morajo zagotoviti, da upravljavci v rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnostih pripravijo ustrezne načrte ravnanja z odpadki za preprečevanje ali zmanjševanje, obdelavo, predelavo in odlaganje rudarskih odpadkov. Ti načrti morajo biti strukturirani tako, da zagotovijo ustrezno načrtovanje možnosti ravnanja z odpadki, z namenom kar najbolj zmanjšati nastajanje odpadkov in njihovo škodljivost ter spodbujati predelavo odpadkov. Poleg tega je treba odpadke iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti razvrščati glede na njihovo sestavo, s čimer se v največji možni meri ugotovi predvidljivo reagiranje odpadkov.

Uredba o dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000)

Z Uredbo o posebnih varstvenih območij iz leta 2004 so bila določena posebna varstvena območja (območja Nature 2000), varstveni cilji in varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja habitatnih tipov, rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov in druge vsebine, pomembne za varstvo in ohranitev posebnih varstvenih območij. Ob pregledu usklajenosti slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije je Evropska komisija (EK) pozvala RS, da predloži komisiji informacije in znanstveno utemeljene razloge za zmanjšanje posebnih območij varstva glede ugotovljenih nepravilnosti v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz Direktive o pticah. V uradnem opominu EK meni, da RS ni določila zadostnega števila območij, tako po obsegu, kot po številu. Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo spremembo uredbe in uredilo presoje sprejemljivosti tudi na teh območjih z namenom preprečitve slabšanja stanja ptic in njihovih habitatov za čas do dokončne ureditve sporne zadeve.

S predlagano dopolnitvijo uredbe se vzpostavljajo ustrezne pravne podlage za ohranjanje ugodnega stanja ptic na zadevnih območjih in preprečevanje morebitnih škodljivih vplivov planov in posegov v naravo na ugodno stanje ptic in njihovih habitatov na območjih, ki po mnenju EK izpolnjujejo pogoje za posebna območja varstva, pa z uredbo niso določena za Natura območja. S predlagano uredbo so ta območja tudi kartografsko določena.

S predlagano uredbo se določa tudi obveznost presoj sprejemljivosti posegov v naravo, za katere je bila odločitev na planskem nivoju oziroma na nivoju sprejema variante, sprejeta še pred 1.5.2004, vendar do danes ti posegi še niso bili izvedeni oziroma za njih še niso bila izdana okoljevarstvena oziroma naravovarstvena soglasja. Predlagana ureditev je nujno potrebna zaradi dolgega časovnega odmika od sprejete rešitve, sprememb, ki so se v tem času zgodile ter obveznosti Republike Slovenije, da na teh območjih zagotavlja ugodno stanje vrst in habitatnih tipov. Presoje sprejemljivosti so najboljši ukrep za preprečevanje morebitnih škodljivih vplivov posegov v naravo.

Vlada določila stopnje razvitosti občin za leto 2008

Zakon o financiranju občin v 24. členu določa, da mora vlada na predlog Ministrstva za finance določiti stopnjo razvitosti občin za štiri leta, in sicer na podlagi indeksa razvojne ogroženosti občin (IROo). Vlada RS je stopnjo razvitosti posamezne občine za leto 2008 določila na podlagi indeksa razvojne ogroženosti občine, ki se izračuna na podlagi kazalnikov razvitosti občine, ogroženosti občine in razvojnih možnosti občine, določenih v 24. členu Zakona o financiranju občin. Na podlagi IROo pristojna ministrstva določijo obseg sofinanciranja posameznih investicij, ki se sofinancirajo iz državnega proračuna. Pri tem pristojno ministrstvo glede na skupna razpoložljiva sredstva prednostno oceni zahtevke občin z višjim indeksom razvojne ogroženosti.


Mnenje k predlogu Zakona o ustanovitvi pokrajin

Vlada je sprejela mnenje k predlogu Zakona o ustanovitvi pokrajin - EPA 1962 - IV in ga posreduje Državnemu zboru.

Poslanci Državnega zbora Sašo Peče, Boštjan Zagorac in Barbara Žgajnar Tavš so Državnemu zboru vložili v sprejem predlog Zakona o ustanovitvi pokrajin - EPA 1962 - IV.

S predlogom zakona se predlaga ustanovitev šestih pokrajin ter določa njihova imena in sedeže. Prav tako predlog zakona določa tudi število članov prvega pokrajinskega sveta. Pri pregledu določb zakona vlada ugotavlja, da določba tretjega odstavka 3. člena zakona, ki določa, da se ime in sedež pokrajine lahko spremeni z odločitvijo pokrajinskega sveta, ni v skladu z drugim odstavkom 143. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da se ime in sedež pokrajine določi z zakonom. Ustavna določba ne dopušča, da bi pokrajine same določale svoje sedeže in imena. Predlog zakona tudi ni v skladu z določbami tretjega odstavka 64. člena ustave, ki določa, da sta narodni skupnosti neposredno zastopani v predstavniških organih lokalne samouprave. Predlog zakona namreč na območjih pokrajin, kjer italijanska in madžarska skupnost živita, ne določa njune neposredne zastopanosti v pokrajinskih svetih.

Vlada tudi meni, da večina predlaganih območij pokrajin ni taka, da bi bile te sklenjene in zaokrožene geografske celote. Predlagane pokrajine ne temeljijo na obstoječih regionalnih členitvah, ne upoštevajo specifičnosti slovenskega prostora z zgodovinskega, geografskega, gospodarskega, kulturnega in obstoječih procesov povezovanja. Vlada meni, da predlagana območja ne odgovarjajo regionalni identiteti in pripadnosti ljudi, kar navsezadnje ugotavljajo tudi predlagatelji s trditvijo, da je prednost predlagane teritorialne členitve v tem, da ne tvori primerne ozemeljske enote, ki bi jih prebivalci sprejeli. Tak predlog regionalizacije Slovenije je v nasprotju z temeljnimi načeli regionalizacije saj ne določa lokalnih skupnosti, kot območij na katerih so prebivalci povezani s skupnimi interesi in potrebami, ki so jih sposobni in jih želijo skupaj uresničevati oziroma zagotavljati.

Glede na navedeno vlada ne podpira predloga Zakona o ustanovitvi pokrajin - EPA 1962 - IV.


Vlada sprejela poročilo o pripravi Rebalansa proračuna RS za leto 2008

Vlada bo zaradi spremenjenih gospodarskih gibanj ter spremenjene zakonodaje v obdobju po sprejetju sprememb proračuna za leto 2008 pripravila rebalans proračuna RS za leto 2008. Vlada je sprejela ukrep začasnega zadržanja izvrševanja proračuna za vse neposredne vladne proračunske uporabnike za čas priprave rebalansa. Ustavi se prerazporejanje pravic porabe na podlagi 14., 15., 16., 17., in 18. člena Zakona o izvrševanju proračuna RS za leto 2008 in 2009, razen prerazporeditve med konti v okviru proračunske postavke. Omejitev ne velja za razporeditve pravic porabe s postavke splošna proračunska rezervacija na podlagi 42. člena ZJF. Pri pripravi rebalansa je potrebno upoštevati spremembe, ki so nastale v skladu z ZIPRS0809, spremembe pravic proračunske porabe zaradi spremenjene zakonodaje in znižanja pravic proračunske porabe po skupinah proračunskih uporabnikov v skupni višini 61,2 mio EUR.

Vlada je določila proračunski presežek v višini 0,2% BDP.

Vlada nalaga Ministrstvu za finance, da v sodelovanju z ostalimi proračunskimi uporabniki in upoštevaje ostale sklepe iz tega gradiva pripravi predlog rebalansa proračuna republike Slovenije za leto 2008 in ga do 6. 5. 2008 posreduje Vladi RS v sprejem.


< SKUPŠČINA ZDRUŽENJA OBČIN SLOVENIJE V CELJU - SPOROČILO ZA JAVNOST