SEJA VLADE 18. JUNIJ 2008

Vlada je na današnji 174. redni seji med drugim sprejela tudi strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam in Uredbo o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju.

SEJA VLADE 18. JUNIJ 2008

Vlada sprejela strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam

Vlada je sprejela Strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo pripravilo Akcijski načrt izvedbe predlagane strategije, v katerem bo podrobno opredelilo tudi oceno finančnih posledic ter dinamiko financiranja po posameznih proračunskih letih. Vlada bo za izvajanje strategije v skladu z Akcijskim načrtom za leto 2009 zagotovila ob pripravi rebalansa proračuna oziroma s prerazporeditvijo pravic porabe v skladu z Zakonom o izvrševanju proračunov RS za leti 2008 in 2009.

Strategija prilagajanja sektorja na podnebne spremembe je prvi strateški dokument, ki daje ključne smernice za prilagoditev kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe. Vlada je s sprejemom strategije opredelila tudi finančne posledice, ki znašajo okvirno 8 mio EUR za leto 2009, 10 mio EUR za 2010 in 15 mio EUR za 2011.

Naslednji pomembni korak pri izvajanju strategije bo priprava Akcijskega načrta izvedbe predlagane strategije. Vsebino bo pripravila medresorska skupina, ki je pripravljala strategijo. V akcijskem načrtu bodo opredeljeni konkretni ukrepi in aktivnosti, ki se že deloma izvajajo in so zanje že zagotovljena sredstva kot tudi druge naloge, ki jih bo potrebno dodatno izvesti. Pomemben del akcijskega načrta bo tudi to, da bodo vse te aktivnosti ustrezno koordinirane in da se bodo med seboj medsektorsko dopolnjevale. V tem okviru bo izdelan natančen izračun potrebnih finančnih sredstev po posameznih ministrstvih kot tudi dodatne naloge, ki jih bodo izvajale različne vladne službe, organi v sestavi ministrstev in strokovne institucije.

Ključni stebri strategija prilagajanja so: izobraževanje, informiranje, svetovanje; vzdrževanje in pridobivanje novega znanja na področju podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; krepitev zmogljivosti za obvladovanje prilagajanja kmetijstva in gozdarstva; ukrepi kmetijske in gozdarske politike in spremembe obstoječe zakonodaje; krepitev mednarodnega sodelovanja in partnerstva pri prilagajanju kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam.

Namen prilagajanja je zmanjšati tveganje in škodo zaradi sedanjih in prihodnjih škodljivih učinkov podnebnih sprememb, in sicer na način, ki je stroškovno učinkovit ali izkorišča možne koristi. Prilagajanje lahko zajema nacionalne, regionalne ali individualne strategije in praktične ukrepe. Kmetijstvo in gozdarstvo sta odvisna od vremena oziroma podnebnih razmer, ki se zaradi človeških aktivnosti vse hitreje spreminja - spreminjanje rabe tal in emisije toplogrednih plinov (TGP) ter aerosolov.

Posledice podnebnih sprememb je mogoče preprečiti le z zgodnjim in temeljitim zmanjšanjem emisij TGP. Ker pa se podnebje že spreminja, se mora družba hkrati spopasti tudi z izzivom prilagajanja na njihove posledice.

Projekcije podnebnih sprememb za Slovenijo kažejo, da se bo ob predvidenem povečanju vsebnosti TGP in sulfatnih aerosolov temperatura zraka na celotnem območju Slovenije dvignila, količina padavin poleti se bo lahko zmanjšala za do 20 odstotkov. V prihodnosti pričakujemo poleg povišane temperature zraka in tal tudi spremenjen padavinski režim, bolj omejene vodne vire in večjo intenzivnost ter pogostnost ekstremnih vremenskih dogodkov. Na predvidene podnebne spremembe se lahko pravočasno pripravimo, saj tako ublažimo morebitne negativne učinke.

<TT></TT>

Seznanitev Vlade z operativnimi programi evropskega teritorialnega sodelovanja in instrumenta za predpristopno pomoč za programsko obdobje 2007-2013, potrditev predlogov besedil sporazumov o sodelovanju, ustanovitev nacionalnega odbora in določitev sestave nadzornih odborov

Vlada se seznanila z operativnimi programi evropskega teritorialnega sodelovanja in instrumenta za predpristopno pomoč za programsko obdobje 2007-2013 (ad 1.), potrdila predloge besedil sporazumov o sodelovanju (ad 2.), ustanovila nacionalni odbor (ad 3.) in določila sestave nadzornih odborov (ad 4.).

AD 1. Nova evropska kohezijska politika za obdobje 2007-2013 kot svoj tretji cilj opredeljuje »evropsko teritorialno sodelovanje«, ki pomeni nadgradnjo pobude Skupnosti INTERREG. Novi Cilj 3 je usmerjen v krepitev čezmejnega, transnacionalnega ter medregionalnega sodelovanja. Spodbuja skupen pristop evropskih regij k reševanju problemov ob hkratnem premagovanju najpogostejših ovir za teritorialno sodelovanje, ki izhajajo iz razlik v pravnih sistemih, upravni ureditvi, geografskem položaju in jeziku.

Operativni programi za Cilj 3, ki so se pripravljali skupaj s sodelujočimi državami v programu, so sledeči:

- čŒezmejni OP Slovenija-Avstrija 2007-2013;

- čŒezmejni OP Slovenija–Madžarska 2007-2013;

- čŒezmejni OP Slovenija–Hrvaška 2007-2013;

- čŒezmejni OP Italija–Slovenija 2007-2013;

- Transnacionalni OP Območje Alp 2007-2013;

- Transnacionalni OP Srednja Evropa 2007-2013;

- Transnacionalni OP Jugovzhodna Evropa 2007-2013;

- Transnacionalni OP Mediteran 2007-2013;

- Medregionalni OP URBACT II 2007-2013;

- Medregionalni OP ESPON 2007-2013;

- OP Jadranski čezmejni program IPA 2007−2013;

- Medregionalni OP INTERACT II 2007-2013;

- Medregionalni OP INTERREG IVC 2007-2013.

Cilj 3 je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, zanj je namenjenih 4,2% sredstev, predvidenih za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2007-2013 oz. skupno 14,2 milijarde EUR.

AD 2. Posamezne države članice, ki sodelujejo v čezmejnih, transnacionalnih ali medregionalnih programih sklenejo Sporazum o sodelovanju. Z njim države članice, ki sodelujejo v programu določijo institucionalno strukturo: organ upravljanja, organ za potrjevanje, revizijski organ, skupni tehnični sekretariat, informacijske točke, skupni nadzorni odbor in druge organe po potrebi ter opredeljuje bolj natančno naloge organa upravljanja, organa za potrjevanje in revizijskega organa.

AD 3. Nacionalni odbor je medresorsko posvetovalno telo v Republiki Sloveniji, sestavljeno iz predstavnikov državne, regionalne in lokalne ravni ter predstavnikov ekonomskih in socialnih partnerjev

ter nevladnih organizacij. Naloga nacionalnega odbora je oblikovanje slovenskega stališča pri medresorski presoji projektov v okviru transnacionalnih in medregionalnih programov ter koordinacija in ustvarjanje sinergij med projekti čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja v Republiki Sloveniji.

AD 4. Skupni nadzorni odbor je telo odločanja na ravni posameznega operativnega programa, ki ga sestavljajo predstavniki držav partneric, ki sodelujejo v programu. Ustanovitev, naloge in sestavo skupnega nadzornega odbora sporazumno določijo države partnerice. Med glavne naloge skupnega nadzornega odbora med drugim sodi preučitev in odobritev merila za izbiro projektov, ki se financirajo, pregledovanje rezultatov izvajanja, zlasti doseganje ciljev, določenih za vsako prioriteto, ter preučitev in odobritev letnih in končnih poročil.

Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju

Uredba se sprejema zaradi sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) ter prehoda vseh javnih uslužbencev v nov sistem obračuna plač v skladu z ZSPJS.

Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju določa enotno metodologijo in obrazce za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju, na podlagi katerih morajo v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZSPJS, izplačevalci obračunavati in izplačevati plače. Uredba velja za vse uporabnike proračuna RS, kot jih določa Sklep o subjektih, za katere velja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju.