18.04.2008 Starost: 14 let
Kategorija: Novice

SEJA VLADE 17. APRIL 2008

Na včerajšnji 166. redni seji Vlade so med drugim sprejeli tudi Mnenje o zahtevi Državnega sveta za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. člena Zakona o spremembah Zakona o Vladi RS in prvega odstavka 9. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin.


SEJA VLADE 17. APRIL 2008

Dogovor o višini regresa za letni dopust za leto 2008

Vlada je sprejela besedilo Dogovora o višini regresa za letni dopust za leto 2008. Na podlagi dogovora z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja se bo vsem zaposlenim v javnem sektorju regres izplačal v mesecu maju, skupaj s plačo za mesec april 2008. Višina regresa za letni dopust za leto 2008 znaša 672, 00 €. Regres se bo vsem zaposlenim v javnem sektorju izplačal v mesecu maju, skupaj s plačo za mesec april 2008.


Mnenje o zahtevi Državnega sveta za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. člena Zakona o spremembah Zakona o Vladi RS in prvega odstavka 9. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin

Vlada meni, da zahteva ni utemeljena. Utemeljeno so zavrnjene vse navedbe Državnega sveta. Po prepričanju Vlade 10. člen ZSPDPO ni v nasprotju s 1. členom ZVRS-B, temveč ga zgolj dopolnjuje, niti ni 10. člen ZSPDPO v nasprotju s 1. odstavkom 9. člena istega zakona, saj prvi predstavlja izjemo od slednjega. Vlada nadalje ugotavlja, da Uredba ni bila izdana brez zakonskega pooblastila, saj za sprejem uredb, ki se ne nanašajo na uresničevanje pravic in obveznosti državljanov, Vlada pooblastila ne potrebuje. Vlada v svojem odgovoru pojasnjuje tudi nujnost ureditve vprašanj, ki jih zajemata tretji odstavek 2. člena Uredbe (v primeru več uporabnikov iste nepremičnine je upravljavec nepremičnine tisti uporabnik, ki zaseda njen največji del, če ne pride do drugačnega odgovora) ter tretji odstavek 3. člena Uredbe (v primeru, da nepremičnina nima upravljavca, do njegove določitve izvršuje ministrstvo, pristojno za upravo nujne pravice in obveznosti upravljavca te nepremičnine). Omenjeni določbi po mnenju Vlade ne posegata v razmerja med samostojnimi državnimi organi in tako ne moremo govoriti o kršitvi načela delitve oblasti ali načela pravne države, poleg tega pa se na Državni svet in druge državne organe sploh ne nanašata.



Predviden prenos kmetijskih zemljišč na občine v predlogu zakona

Vlada je sprejela odgovor na poslansko pobudo Srečka Prijatelja glede prenosa kmetijskih zemljišč s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS na občine. Vlada se s prenosom kmetijskih zemljišč na občine strinja, zato je pripravila predlog zakona, s katerim bi pristojnosti sklada prevzele občine. Vlada je odgovorila tudi na vprašanje kako ministrstvi za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter finance izvajata nadzor nad delovanjem sklada in zakaj nista ugotovili nepravilnosti ter spornih prodaj kmetijskih zemljišč tujcem.

Poslanec Srečko Prijatelj poziva Vlado k pripravi ustrezne zakonodaje za ukinitev Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS in prenos njegovega premoženja ter zemljišč na občine. Vlada odgovarja, da je v obravnavo Državnemu zboru posredovala predlog Zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin, ki predvideva ukinitev sklada in določa prenos kmetijskih zemljišč na pokrajine oziroma občine. Po predlogu zakona se kmetijska zemljišča v lasti države neodplačno prenesejo v last pokrajin, stavbna zemljišča pa v last občin s prvim dnem leta, v katerem začnejo pokrajine z delom. Gozdovi pa po sprejemu zakona ostanejo v lasti države, saj prenos državnih gozdov na občine ali pokrajine ni predviden.

Vlada je poslancu v enem od predhodno postavljenih poslanskih vprašanj v zvezi s prodajo zemljišč v lasti Slovenije že odgovorila.

Kmetijsko zemljišče v Sloveniji lahko kupijo tako fizične kot pravne osebe iz držav članic EU ne glede na to, ali so prebivalci Slovenije. Ostali tujci morajo pri nakupu izpolnjevati dva pogoja, in sicer triletno neprekinjeno stalno bivanje na sedanjem ozemlju Slovenije ter pridobitev upravne odločbe o ugotovitvi vzajemnosti.

Sklad ne prodaja kmetijskih zemljišč na lastno ampak na pobudo strank, aktivno se prodajajo samo stavbna zemljišča. Največ zemljišč se tako proda prav dotedanjim zakupnikom teh zemljišč. Sklad prav tako Zadrugi vipavski vrt ni prodal nobenega kmetijskega zemljišča in v skladu z razvojno strategijo ne prodaja zemljišč ob državni meji in tistih, ki tvorijo komplekse večje od 5 ha. Prav tako tudi ne tistih, ki so oddana v zakup, pa bi jih morda želele odkupiti tretje osebe, torej brez soglasja zakupnika in tistih, za katera se pričakuje sprememba namembnosti v stavbno zemljišče.

Ko je kmetijsko zemljišče ponujeno na oglasni deski, prodajalec na izbiro kupca ne more vplivati.

Vsi postopki prodaje na skladu so zakoniti in pregledni, vsakomur na vpogled že v fazi objave namere o prodaji (program prodaje objavljen na internetu), javna objava ponudbe na portalih upravnih enot in po zaključenem poslu objava sklenjenega posla na internetni strani sklada.

Pri nakupu kmetijskih zemljišč veljajo določbe III. poglavja Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), ki se nanaša na promet s kmetijskimi, zemljišči, gozdovi in kmetijami. ZKZ ureja postopek in predkupno pravico v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami ter predkupno pravico.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja ter ga poslala Državnemu zboru v sprejem po skrajšanem postopku. S tokratnimi spremembami in dopolnitvami zakona se v slovenski pravni red prenašajo določbe Direktive o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode ter določbe v EU na novo sprejetih predpisov, potrebnih za izvajanje Direktive o trgovanju s pravicami za izpuščanje TGP.

Spremembe zakona se nanašajo tudi na delovanje Ekološkega sklada RS. Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad se ne ustanavlja na novo, ampak se obstoječi preimenuje in prilagodi novi ureditvi. Novost so predvsem nekateri finančni mehanizmi, ki jih, poleg kreditiranja, za dosego svojih ciljev lahko uporablja sklad. Med njimi je vlaganje kapitala v kapitalske gospodarske družbe, finančni zakup ter dodeljevanje nepovratnih sredstev za namene varstva okolja.

Poglavitne rešitve v zvezi s prenosom Direktive o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode. Direktiva prepušča državam članicam, da se odločijo, ali se bodo v zvezi opredelitvijo odgovornosti plačila izvedbe zahtevanih ukrepov odločile za koncept objektivne ali krivdne odgovornosti. V zakonu je predlagan koncept objektivne odgovornosti za povzročitev nevarnosti za okoljsko škodo oziroma za njen nastanek. V tem je sledil že uveljavljenim rešitvam v Obligacijskem zakoniku, ki se nanašajo na odgovornost za škodo povzročeno od nevarne stvari ali dejavnosti.

Izboljšanje veljavne ureditve, ki se nanaša na trgovanje s pravicami za izpuščanje TGP. Poleg mednarodnega trgovanja s pravicami za izpuščanje TGP lahko države podpisnice Kjotskega protokola uvedejo in izvedejo v zvezi s trgovanjem pravic tudi dva druga »prožna mehanizma«, imenovana tudi skupne naložbe, namreč projekte skupnega izvajanja (joint implementation-JI) ali mehanizem čistega razvoja (clean development mechanism-CDM). Predlog zakona ureja postopek izvajanja skupnih naložb. Po izvedbi projekta skupnega izvajanja lahko nosilec pridobi dobroimetje, izraženo v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida.

Predlog zakona nadalje ureja načelo dodatnosti, ki je ključnega pomena za realizacijo skupne naložbe v zvezi z zmanjšanjem emisij TGP. Omenjeno načelo je spoštovano, kadar je z izvedbo projektne dejavnosti prišlo do dodatnega zmanjšanja emisij TGP, do katerih ne bi prišlo, če omenjena projektna dejavnost ne bi bila izvedena. Dodatnost oziroma dodatno zmanjšanje emisij TGP potrdi neodvisni preveritelj.

Uskladitev z Aarhuško konvencijo glede sodelovanja javnosti v postopku sprejemanja predpisov. V predlaganem zakonu so predvidene rešitve, po katerih morajo pristojna ministrstva in organi samoupravne lokalne skupnosti v postopku sprejemanja predpisov, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje, zagotoviti sodelovanje javnosti. Za predpise, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje, se bodo šteli predpisi, izdani na področju varstva okolja, ohranjanja narave, upravljanja, rabe ali varstva delov okolja, in ravnanja z gensko spremenjenimi organizmi. Za takšne se bodo šteli tudi predpisi, za katere bo njihov pripravljavec na podlagi Poslovnika Vlade RS ugotovil, da vplivajo na okolje. Javnost bo imela na voljo 30 dni za dajanje svojih mnenj in pripomb. Pripravljavec predpisa bo moral mnenje in pripombe javnosti v največji možni meri upoštevati in jih vključit v predpis.

S temi popravki je upoštevana odločba Ustavnega sodišča RS, s katero je ugotovilo, da je Zakon o ohranjanju narave neskladen z Ustavo. Zaradi sistemske narave Zakona o varstvu okolja je najbolj primerno mesto za izpolnitev odločbe Ustavnega sodišča RS prav predlagani zakon, saj se Aarhuška konvencija nanaša na okolje kot celoto in ne le na njegovo posamezno področje kot je npr. ohranjanje narave.



< SEJA PREDSEDSTVA ZDRUŽENJA OBČIN SLOVENIJE V OBČINI PIVKA -IZJAVA ZA JAVNOST