Kategorija: Novice
SEJA VLADE 10. APRIL 2008
Na včerajšnji 165. redni seji Vlade je med drugim sprejela
novelo Zakona o splošnem upravnem postopku, Uredbo o vrstah objektov,
Uredbo o
območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in
Uredbo o dodeljevanju vlakovnih potiin uporabnini na javni železniški
infrastrukturi.
Zakon o
spremembah Zakona o splošnem upravnem postopku
Vlada RS je sprejela Zakon o spremembah Zakona o splošnem upravnem
postopku.Z novelo zakona se
predlaga sprememba veljavne ureditve, po kateri so vse uradne osebe, ki so
vodile ali odločale v kateremkoli upravnem postopku, morale opraviti strokovni
izpit iz upravnega postopka. Ocenjuje se, da takšna zahteva ni smotrna pri
vodenju in odločanju v vseh upravnih postopkih. V enostavnih upravnih postopkih,
ki jih bo z izvedbenim predpisom določila Vlada RS, ko se odloča v skrajšanem
ugotovitvenem postopku, ker so dejstva in okoliščine, na katerih temelji
odločitev, praviloma ugotovljiva s podatki iz uradnih evidenc, odločba pa se
izda na predpisanem obrazcu, formalni preizkus znanja ne pripomore k večji
strokovnosti in zakonitosti konkretne odločitve. Tudi po veljavni ureditvi so v
omenjenih upravnih postopkih odločale osebe s srednjo stopnjo izobrazbe, ki so
opravljale le prilagojen strokovni izpit, zato se predlaga, da se v navedenih
primerih izpit sploh ne bi več opravljal. Za vodenje in odločanje v
zahtevnejših upravnih postopkih se v celoti ohranja obstoječa ureditev, ki kot
pogoj vodenju ali odločanju, predpostavlja tudi nujno opravljanje strokovnega
izpita. Z uveljavitvijo spremembe bo dosežena tudi smotrnejša uporaba javnih
sredstev. Upravni organi bodo za najbolj enostavne upravne postopke lahko
zaposlili javne uslužbence, ti pa bodo z delom lahko začeli nemudoma, saj ne bo
potrebno najprej opravljati strokovnega izpita.
Uredba o vrstah objektov
Vlada RS je sprejela Uredbo o vrstah
objektov. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov
je
uvedel novo kategorijo vrst objektov glede na zahtevnost in sicer
nezahtevne
objekte, ki bodo konstrukcijsko nezahtevni, vendar bo zanje treba
pridobiti
gradbeno dovoljenje, s tem da bo postopek pridobivanja tega dovoljena
skrajno
poenostavljen. To dovoljenje se bo namreč izdajalo v skrajšanem
postopku, v
katerem bo stranka samo investitor, odločba pa se bo izdala na obrazcu,
ki ga
bo kot vlogo oddal investitor. Uporabno dovoljenje za pričetek uporabe
nezahtevnih objektov ne bo potrebno. Ker se bodo dosedanji enostavni
objekti
glede na spremembo zakona razdelili v kategorijo enostavnih objektov in
v
kategorijo nezahtevnih objektov, je bil to glavni razlog za spremembo
oziroma
sprejem nove uredbe. Po drugi strani pa je bilo treba zaradi novo
določenih
kriterijev za zahtevne objekte na novo razvrstiti tudi zahtevne
objekte. Ker je
bilo v veljavnem zakonu že preveč podrobno zapisano, katere vrste
objektov in
pod kakšnimi pogoji sodijo v posamezno kategorijo vrst objektov glede
na
zahtevnost (zahtevni, manj zahtevni, po novem tudi nezahtevni in
enostavni), je
zakon tudi določil, da bo vrste objektov glede na njihovo zahtevnost
določila
uredba vlade. S tem je predpis, s katerim se določijo vrste objektov
glede na
zahtevnost (do sedaj pravilnik), dvignjen na višji nivo, na podlagi
uvedbe nove
kategorije nezahtevnih objektov pa je omogočeno, da bo uredba vlade v
to
kategorijo pod določenimi pogoji lahko uvrstila tudi katerega izmed
sedanjih
manj zahtevnih objektov in s tem za te objekte omogočila enostavnejši
postopek. Zaradi navedenega je treba sprejeti to uredbo in v njej
na
novo opredeliti kategorije objektov po ZGO-1 glede na njihovo
zahtevnost, glede
na kriterije, ki so določeni v zakonu. Prav ti kriteriji so bili
temeljno
izhodišče pri pripravi uredbe. Izhodišče in kriteriji za razvrščanje
objektov,
zapisani v zakonu, so pri enostavnih objektih, da gre za objekte, ki so
konstrukcijsko nezahtevni, ki ne potrebujejo posebnega statičnega in
gradbeno
tehničnega preverjanja in ki niso objekti z vplivi na okolje. Za
nezahtevne
objekte je določen kriterij za razvrstitev, da je objekt konstrukcijsko
manj
zahteven. Za zahtevne objekte zakon določa v zvezi z razvrstitvijo več
kriterijev in sicer, da gre za objekt, v katerem se zadržuje večje
število
oseb, ali objekt, ki ima večje dimenzije, ali objekt, za katerega je
vedno
obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja
ali drug
objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi. Uvrstitev med
zahtevne
objekte je ključen kriterij za to, da je treba za takšen objekt izvesti
revizijo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi objekti, ki
se ne
uvrščajo v nobeno od navedenih kategorij, so manj zahtevni
objekti.
Uredba o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Vlada RS je sprejela Uredbo o območju za
določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
graditvi objektov je odpravil nejasnosti pri določanju strank v
postopku, ki so se doslej določale na podlagi vplivnega območja. Ker se je
določanje vplivnega območja pokazalo kot nedorečeno in je v praksi prinašalo
precej dvomov, predlog te novele glede določanja strank v postopku namesto dosedanjega
vplivnega območja uvaja "območje za določitev strank". To območje se
določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja tako, da se na geodetskem
načrtu okoli zaključenega poligona, ki nastane s tlorisno projekcijo najbolj
izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov objekta na zemljišče, vključujoč
nadstreške, balkone in podobne gradbene elemente, vriše pas za določitev
strank. Kriteriji se bodo razlikovali glede na to, ali gre za stavbe, za
gradbeno inženirske objekte, za stolpe, antene, nadzemne vode in podobne visoke
gradbene inženirske objekte ali za podzemne gradbene inženirske objekte. S
takšnim modelom se zagotovi matematično in precizno določanje strank v
postopku, ki ni odvisno od subjektivne ocene posameznega projektanta. Merila in
pogoji za izračun pasu za določitev strank so predvidena v tej uredbi, pri
čemer se predvideva, da bodo kriteriji za določitev tega pasu izhajali iz
predpostavke, da je območje potencialnih vplivov v pretežni meri odvisno od
kapacitete objekta, kar najlažje ponazorimo s prostornino objekta. Ker je glede
na različne kapacitete pričakovati različno moč vplivov, se meje tega območja
določajo okoli poligona, ki ga dobimo s projekcijo objekta na zemljišče.
Poligon se določi glede na skrajne točke objekta ne glede na to kje se te
skrajne točke nahajajo, gre torej za maksimalno projekcijo, ki vključuje tudi
nadstreške, balkone, podzemne garaže in podobno. Okoli tako dobljenega poligona
se nato vriše pas in sicer tako, da se na vsako daljico pravokotno doda širina
pasu, ki oblikuje sklenjeno območje okoli poligona. Pas se praviloma definira
glede na prostornino objekta, saj druge metode, na primer višina, ne
zagotavljajo zadostnega varstva interesov na sosednjih zemljiščih. Industrijski
ali trgovski objekt praviloma nima velike višine, sama kapaciteta objekta pa
nedvomno ustvarja večji vpliv na okolico kot bi ga ustvarila enako visoka
stanovanjska hiša, tako da je potrebno zagotoviti udeležbo v postopku tudi
osebam, ki imajo nepremičnine v pasu okoli objekta, ki je določen glede na
kapaciteto objekta. Območje
za določitev strank je uvedeno v zakon z namenom poenostavitve določanja strank
in pridobitvi objektivnega merila za določitev strank. V luči racionalizacije
postopkov se tako ukinja sedanja praksa prikazovanja vplivov. Območje za
določitev strank se določi enako kot pri novogradnji tudi pri rekonstrukciji in
spremembi namembnosti.
Uredba o dodeljevanju
vlakovnih poti in uporabnini na javni
železniški infrastrukturi
Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o dodeljevanju
vlakovnih poti in uporabnini na javni železniški infrastrukturi. Veljati bo
začela petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Nova
uredba usklajuje direktivo 2001/14/ES, ki je bila dopolnjena z direktivo
2004/49/ES; njeno vsebino smo že implementirali z Zakonom o železniškem prometu
(ZZelP). Ker je prevoznik in upravljavec javne železniške infrastrukture v
Republiki Sloveniji enovito podjetje, so temu ustrezno urejena tudi posamezna
poglavja, npr.:
-določanje
o zaračunavanju uporabnine;
-dodeljevanje
vlakovnih poti;
- nadzor
nad zbiranjem in porabo sredstev, zbranih z uporabnino.
Uredba
določa, da se uporabnina zbira pri upravljavcu javne železniške infrastrukture
(JŽI), ta pa jo namenja za vzdrževanje JŽI.
< KONFERENCA O PRIHODNOSTI KOHEZIJSKE POLITIKE
