10.04.2008 Starost: 14 let
Kategorija: Novice

SEJA VLADE 10. APRIL 2008

Na včerajšnji 165. redni seji Vlade je med drugim  sprejela novelo Zakona o splošnem upravnem postopku, Uredbo o vrstah objektov, Uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in Uredbo o dodeljevanju vlakovnih potiin uporabnini na javni železniški infrastrukturi.


Zakon o

spremembah Zakona o splošnem upravnem postopku


Vlada RS je sprejela Zakon o spremembah Zakona o splošnem upravnem

postopku.Z novelo zakona se

predlaga sprememba veljavne ureditve, po kateri so vse uradne osebe, ki so

vodile ali odločale v kateremkoli upravnem postopku, morale opraviti strokovni

izpit iz upravnega postopka. Ocenjuje se, da takšna zahteva ni smotrna pri

vodenju in odločanju v vseh upravnih postopkih. V enostavnih upravnih postopkih,

ki jih bo z izvedbenim predpisom določila Vlada RS, ko se odloča v skrajšanem

ugotovitvenem postopku, ker so dejstva in okoliščine, na katerih temelji

odločitev, praviloma ugotovljiva s podatki iz uradnih evidenc, odločba pa se

izda na predpisanem obrazcu, formalni preizkus znanja ne pripomore k večji

strokovnosti in zakonitosti konkretne odločitve. Tudi po veljavni ureditvi so v

omenjenih upravnih postopkih odločale osebe s srednjo stopnjo izobrazbe, ki so

opravljale le prilagojen strokovni izpit, zato se predlaga, da se v navedenih

primerih izpit sploh ne bi več opravljal. Za vodenje in odločanje v

zahtevnejših upravnih postopkih se v celoti ohranja obstoječa ureditev, ki kot

pogoj vodenju ali odločanju, predpostavlja tudi nujno opravljanje strokovnega

izpita. Z uveljavitvijo spremembe bo dosežena tudi smotrnejša uporaba javnih

sredstev. Upravni organi bodo za najbolj enostavne upravne postopke lahko

zaposlili javne uslužbence, ti pa bodo z delom lahko začeli nemudoma, saj ne bo

potrebno najprej opravljati strokovnega izpita. 


Uredba o vrstah objektov


Vlada RS je sprejela Uredbo o vrstah

objektov. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov

je

uvedel novo kategorijo vrst objektov glede na zahtevnost in sicer

nezahtevne

objekte, ki bodo konstrukcijsko nezahtevni, vendar bo zanje treba

pridobiti

gradbeno dovoljenje, s tem da bo postopek pridobivanja tega dovoljena

skrajno

poenostavljen. To dovoljenje se bo namreč izdajalo v skrajšanem

postopku, v

katerem bo stranka samo investitor, odločba pa se bo izdala na obrazcu,

ki ga

bo kot vlogo oddal investitor. Uporabno dovoljenje za pričetek uporabe

nezahtevnih objektov ne bo potrebno. Ker se bodo dosedanji enostavni

objekti

glede na spremembo zakona razdelili v kategorijo enostavnih objektov in

v

kategorijo nezahtevnih objektov, je bil to glavni razlog za spremembo

oziroma

sprejem nove uredbe. Po drugi strani pa je bilo treba zaradi novo

določenih

kriterijev za zahtevne objekte na novo razvrstiti tudi zahtevne

objekte. Ker je

bilo v veljavnem zakonu že preveč podrobno zapisano, katere vrste

objektov in

pod kakšnimi pogoji sodijo v posamezno kategorijo vrst objektov glede

na

zahtevnost (zahtevni, manj zahtevni, po novem tudi nezahtevni in

enostavni), je

zakon tudi določil, da bo vrste objektov glede na njihovo zahtevnost

določila

uredba vlade. S tem je predpis, s katerim se določijo vrste objektov

glede na

zahtevnost (do sedaj pravilnik), dvignjen na višji nivo, na podlagi

uvedbe nove

kategorije nezahtevnih objektov pa je omogočeno, da bo uredba vlade v

to

kategorijo pod določenimi pogoji lahko uvrstila tudi katerega izmed

sedanjih

manj zahtevnih objektov in s tem za te objekte omogočila enostavnejši

postopek. Zaradi navedenega je treba sprejeti to uredbo in v njej

na

novo opredeliti kategorije objektov po ZGO-1 glede na njihovo

zahtevnost, glede

na kriterije, ki so določeni v zakonu. Prav ti kriteriji so bili

temeljno

izhodišče pri pripravi uredbe. Izhodišče in kriteriji za razvrščanje

objektov,

zapisani v zakonu, so pri enostavnih objektih, da gre za objekte, ki so

konstrukcijsko nezahtevni, ki ne potrebujejo posebnega statičnega in

gradbeno

tehničnega preverjanja in ki niso objekti z vplivi na okolje. Za

nezahtevne

objekte je določen kriterij za razvrstitev, da je objekt konstrukcijsko

manj

zahteven. Za zahtevne objekte zakon določa v zvezi z razvrstitvijo več

kriterijev in sicer, da gre za objekt, v katerem se zadržuje večje

število

oseb, ali objekt, ki ima večje dimenzije, ali objekt, za katerega je

vedno

obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja

ali drug

objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi. Uvrstitev med

zahtevne

objekte je ključen kriterij za to, da je treba za takšen objekt izvesti

revizijo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi objekti, ki

se ne

uvrščajo v nobeno od navedenih kategorij, so manj zahtevni

objekti. 


Uredba o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja


Vlada RS je sprejela Uredbo o območju za

določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o

graditvi objektov je odpravil nejasnosti pri določanju strank v

postopku, ki so se doslej določale na podlagi vplivnega območja. Ker se je

določanje vplivnega območja pokazalo kot nedorečeno in je v praksi prinašalo

precej dvomov, predlog te novele glede določanja strank v postopku namesto dosedanjega

vplivnega območja uvaja "območje za določitev strank". To območje se

določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja tako, da se na geodetskem

načrtu okoli zaključenega poligona, ki nastane s tlorisno projekcijo najbolj

izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov objekta na zemljišče, vključujoč

nadstreške, balkone in podobne gradbene elemente, vriše pas za določitev

strank. Kriteriji se bodo razlikovali glede na to, ali gre za stavbe, za

gradbeno inženirske objekte, za stolpe, antene, nadzemne vode in podobne visoke

gradbene inženirske objekte ali za podzemne gradbene inženirske objekte. S

takšnim modelom se zagotovi matematično in precizno določanje strank v

postopku, ki ni odvisno od subjektivne ocene posameznega projektanta. Merila in

pogoji za izračun pasu za določitev strank so predvidena v tej uredbi, pri

čemer se predvideva, da bodo kriteriji za določitev tega pasu izhajali iz

predpostavke, da je območje potencialnih vplivov v pretežni meri odvisno od

kapacitete objekta, kar najlažje ponazorimo s prostornino objekta. Ker je glede

na različne kapacitete pričakovati različno moč vplivov, se meje tega območja

določajo okoli poligona, ki ga dobimo s projekcijo objekta na zemljišče.

Poligon se določi glede na skrajne točke objekta ne glede na to kje se te

skrajne točke nahajajo, gre torej za maksimalno projekcijo, ki vključuje tudi

nadstreške, balkone, podzemne garaže in podobno. Okoli tako dobljenega poligona

se nato vriše pas in sicer tako, da se na vsako daljico pravokotno doda širina

pasu, ki oblikuje sklenjeno območje okoli poligona. Pas se praviloma definira

glede na prostornino objekta, saj druge metode, na primer višina, ne

zagotavljajo zadostnega varstva interesov na sosednjih zemljiščih. Industrijski

ali trgovski objekt praviloma nima velike višine, sama kapaciteta objekta pa

nedvomno ustvarja večji vpliv na okolico kot bi ga ustvarila enako visoka

stanovanjska hiša, tako da je potrebno zagotoviti udeležbo v postopku tudi

osebam, ki imajo nepremičnine v pasu okoli objekta, ki je določen glede na

kapaciteto objekta.  Območje

za določitev strank je uvedeno v zakon z namenom poenostavitve določanja strank

in pridobitvi objektivnega merila za določitev strank. V luči racionalizacije

postopkov se tako ukinja sedanja praksa prikazovanja vplivov. Območje za

določitev strank se določi enako kot pri novogradnji tudi pri rekonstrukciji in

spremembi namembnosti.  


Uredba o dodeljevanju

vlakovnih poti in uporabnini na javni

železniški infrastrukturi


Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o dodeljevanju

vlakovnih poti in uporabnini na javni železniški infrastrukturi. Veljati bo

začela petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Nova

uredba usklajuje direktivo 2001/14/ES, ki je bila dopolnjena z direktivo

2004/49/ES; njeno vsebino smo že implementirali z Zakonom o železniškem prometu

(ZZelP). Ker je prevoznik in upravljavec javne železniške infrastrukture v

Republiki Sloveniji enovito podjetje, so temu ustrezno urejena tudi posamezna

poglavja, npr.:

-določanje

o zaračunavanju uporabnine;

-dodeljevanje

vlakovnih poti;

- nadzor

nad zbiranjem in porabo sredstev, zbranih z uporabnino.

Uredba

določa, da se uporabnina zbira pri upravljavcu javne železniške infrastrukture

(JŽI), ta pa jo namenja za vzdrževanje JŽI.   


 


< KONFERENCA O PRIHODNOSTI KOHEZIJSKE POLITIKE