19.01.2012 Starost: 9 let
Kategorija: Novice

SEJA VLADE

Ljubljana, 19. 1. 2012 - Vlada RS je na svoji 169. redni seji med drugim sprejela pobudo za pogajanja in sklenitev pogodbe o stabilnosti, koordinaciji in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, sprejela pa je tudi stališče do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja.


 

 

Pobuda za pogajanja in

sklenitev pogodbe o stabilnosti, koordinaciji in upravljanju v ekonomski in

monetarni uniji 

Osnovni

namen sklenitve nove mednarodne pogodbe je krepitev ekonomske in monetarne

unije preko večje javnofinančne discipline. Za njuno izpolnitev pogodba uvaja

zahtevo po uvedbi javnofinančnih pravil na nacionalni ravni, zahteve po

tesnejšem usklajevanju ekonomskih politik ter dogovor o okrepljenem upravljanju

območja evra.

Pogodba

terja, da pogodbenice na nacionalni ravni v svoje sisteme uvedejo zavezujoča in

trajna fiskalna pravila. Osnovno pravilo, ki naj bi ga spoštovale pogodbenice,

je, da mora biti javnofinančni saldo izravnan ali v presežku (saldo širšega

sektorja države po metodologiji ESA-95). Pravilo velja za izpolnjeno, v kolikor

posamezna država dosega svoj srednjeročni javnofinančni cilj, izražen kot

strukturni saldo (dejanski primanjkljaj brez upoštevanja vpliva

gospodarskega cikla in enkratnih oziroma začasnih ukrepov). Ustreznost

srednjeročnega cilja, ki si ga postavi posamezna država, se ocenjuje v skladu z

metodologijo, ki izhaja iz sekundarne zakonodaje EU (Uredba EU 1175/2011), ki v

opredelitvi upošteva tudi implicitne obveznosti iz naslova staranja

prebivalstva. Pri državah z relativno visokimi obveznostmi zaradi staranja

prebivalstva, vključno s Slovenijo, je tako opredeljen srednjeročni cilj

praviloma znaten strukturni presežek. Strukturni primanjkljaj za posamezno

državo sicer ne sme biti višji od -0,5% BDP, razen za države z ravnjo dolga

bistveno pod mejnimi 60% BDP, kjer pa strukturni primanjkljaj ne sme biti višji

od -1% BDP. Posamezna država lahko od svojega srednjeročnega cilja odstopa

zgolj začasno v primeru izrednih okoliščin ali izrazito neugodnih gospodarskih

obetov. Fiskalno pravilo, ki naj ga uvedejo vse pogodbenice, če je možno na

ustavni ravni, mora vsebovati tudi avtomatski korekcijski mehanizem v primeru

odstopanja od srednjeročnega javnofinančnega cilja. Sodišču EU se podeljuje

pristojnost za presojo ustreznosti izpolnitve obveze za uvedbo fiskalnega

pravila.

Za države,

katerih primanjkljaj presega 3% BDP in so podvržene postopku presežnega

primanjkljaja, se uvaja zahteva po pripravi novega ekonomskega programa, ki se

predloži Evropski komisiji in Svetu EU in v katerem država na kredibilen način

predstavi nabor javnofinančnih in strukturnih ukrepov, ki bodo trajno znižali

primanjkljaj pod 3% BDP. čŒlen 7 predloga pogodbe v zvezi s postopki presežnih

primanjkljajev predvideva večjo avtomatičnost predlogov Evropske komisije, saj

uvaja uporabo obrnjene kvalificirane večine (predlog Evropske komisije je

sprejet v kolikor mu kvalificirana večina podpisnic ne nasprotuje).

Pogodba

nadalje predvideva zavezo pogodbenic, katerih javnofinančni dolg presega mejnih

60% BDP, da bodo le-tega zniževale za 1/20 povprečno letno. Predvideva se tudi

večje vnaprejšnje usklajevanje izdaj instrumentov financiranja javnofinančnega

dolga med pogodbenicami z namenom večje tržne učinkovitosti izdaj.

Slovenija

podpira ukrepe za večjo javnofinančno disciplino med državami članicami in v EU

kot celoti. S tem v zvezi Slovenija poudarja predvsem potrebo po osredotočenju

na raven javnofinančnega dolga. Pri vzpostavljanju fiskalnih pravil Slovenija

opozarja na razmeroma visoko variabilnost kategorije strukturnega salda v času,

kar omejuje njen potencial za učinkovit javnofinančni cilj. Ključna pripomba

Slovenije v tem delu pa se nanaša na metodologijo izračuna srednjeročnega cilja

za posamezno državo članico, ki upošteva tudi implicitne obveznosti iz naslova

staranja prebivalstva. Slovenija je mnenja, da mora metodologija odražati

ustrezno ravnotežje med eksplicitnimi obveznostmi (dejanski dolg) in implicitnimi

obveznostmi, ki naj bi po projekcijah šele nastale v dolgoročnem obdobju.

Cilj pogodbenic je tudi večja

usklajenost in večja učinkovitost ekonomskih politik, ki jih izvajajo države v

okviru ekonomske in monetarne unije. V ta namen naj bi se pogodbenice zavezale

spoštovati načela in zaveze iz Pakta evro plus, kar je doslej veljalo za

politično zavezo, po novem pa se v primeru dogovora uvaja tudi v pravni obliki.

Pogodbenice, katerih skupna valuta je evro, nadalje izražajo namero po večji

uporabi mehanizma tesnejšega sodelovanja, katerega možnost predvideva 20. člen

Pogodbe o EU. Dodana je zaveza za tesnejše ex-ante usklajevanje vseh

pomembnejših ekonomskih reform, preden so te uvedene na ravni posamezne

pogodbenice.

Pogodba

na mednarodnopravni ravni uvaja institut zasedanj vrha Evroskupine v sestavi

predsednikov vlad in držav, ki se bo predvidoma sestajal dvakrat letno.

Zasedanju bodo prisostvovali tudi predstavniki relevantnih institucij

(predsednik Evropske komisije, predsednik Evropske centralne banke). Zasedanjem

bo predsedoval predsednik vrha Evroskupine, ki ga bodo pogodbenice imenovale z

enostavno večino hkrati z imenovanjem predsednika Evropskega sveta in za enak

mandat. Ustrezna izmenjava mnenj bo potekala tudi s pogodbenicami, ki nimajo

evra kot skupne valute.

V

sistem upravljanja ekonomskih politik pa sporazum v večji meri vključuje tudi

nacionalne parlamente, saj predvideva redna srečanja posvetovalne narave s

predstavniki pristojnih odborov nacionalnih parlamentov o izvajanju ekonomskih

politik.

Pogodba

bo predvidoma začela veljati 1. januarja 2013 pod pogojem, da bi bile do tega

dne deponirane ratifikacijske listine vsaj 12 držav članic območja evra. Za vse

podpisnike, ki deponirajo ratifikacijske listine oziroma o potrditvi kasneje,

pogodba začne veljati v mesecu, ki sledi mesecu deponiranja.  

Stališče do

Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive o

ponovni uporabi informacij javnega sektorja

Republika Slovenija v splošnem podpira cilje predloga spremembe

direktive o ponovni uporabi, predvsem prizadevanja za omogočanje čim večjega

obsega ponovne uporabe podatkov javnega sektorja in razvijanje portalov odprtih

podatkov javnega sektorja. RS podpira predlog glede pomembne vloge neodvisnega

organa, ki je v opravljanju nadzora nad zakonitostjo odločitev, ki jih v zvezi

s ponovno uporabo sprejemajo organi. Vendar pa bo, zaradi horizontalne narave

predloga, ki zadeva vprašanje opredelitve javnih nalog in načinov financiranja

vseh javnih organov v RS, potrebna dodatna preučitev in posvetovanje na

nacionalni ravni. 

Omogočanje ponovne uporabe podatkov javnega sektorja predstavlja enega

od vidikov transparentnosti in odprtosti delovanja javnega sektorja. Ponovna

uporaba predvideva oplemenitenje surovih informacij, dodajanje vrednosti, npr.

uporabo v inovativnih proizvodih, kot so navigacijski sistemi, pametni telefoni

ali spletne aplikacije. Splošni cilj predlaganih sprememb je prispevati h

gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest z večjim izkoriščanjem

gospodarskega potenciala informacij javnega sektorja. Gre za ključni ukrep v

okviru t.i. Digitalne Agende in strategije Evropa 2020.

Glavni elementi predloga obsegajo: i) zavezanost

držav članic, da zagotavljajo ponovno uporabo vseh splošno dostopnih informacij

javnega sektorja; ii) na novo vključitev knjižnic, muzejev in arhivov kot

organov zavezancev za ponovno uporabo; iii) omejitev možnosti zaračunavanja s

strani organov na mejne stroške reprodukcije in razširjanja informacij; iv) vzpostavitev

neodvisnega nadzornega organa na področju ponovne uporabe. 


< ZOS NA MINISTRSTVU ZA DELO NASLOVILO ŠTEVILNA ODPRTA VPRAŠANJA GLEDE IZVAJANJA ZAKONA O UVELJAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV