21.06.2021 Starost: 163 dni

S PREDLOGOM ZAKONA O NUJNIH UKREPIH NA PODROČJU ZDRAVSTVA SE ŽUPANOM, PODŽUPANOM TER DIREKTOREJM OBČINSKIH UPRAV DODATEK ZA NEVARNOST IN POSEBNE OBREMENITVE V ČASU EPIDEMIJE

Ljubljana, 21. 6. 2021 – Vlada RS je na 82. redni seji sprejela šest odlokov in dva sklepa v zvezi z zajezitvijo širjenja koronovirusa COVID-19 ter se seznanila s Poročilom o realizaciji sklepa vlade o izvedenih aktivnostih za lažji dostop prebivalcev do storitev zaupanja. Vlada RS je v veljavni Načrt razvojnih programov 2021 – 2024 uvrstila projekt »Vzdrževanje in nadgradnja prostorskega informacijskega sistema« in razporedila sredstva državnega proračuna. Vlada je določila besedilo predloga Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi in predloga Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031. Vlada RS je določila tudi besedilo predloga Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19, predloga Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) in predloga Gradbenega zakona (GZ-1).


Predlog Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva
Zaradi potrebe po obvladovanju nalezljive bolezni COVID-19, je vlada sprejela predlog novega zakona z nujnimi ukrepi, ki bodo omilili posledice in vpliv nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva in delovnopravnem področju. Z njim bo delo v zdravstvu bolj učinkovito, povečala pa se bo tudi dostopnost do zdravstvenih storitev in varnost pri uporabi medicinskih pripomočkov.


Med novostmi je dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije za župane in podžupane ter direktorje občinskih uprav.

Za vzdrževanje in nadgradnjo prostorskega informacijskega sistema več kot pet milijonov evrov

Vlada je v veljavni Načrt razvojnih programov 2021 – 2024 uvrstila projekt »Vzdrževanje in nadgradnja prostorskega informacijskega sistema«. Vrednost investicije znaša 5.091.030,00 evrov z DDV.


Za opravljanje nalog države in podporo občinam ter za omogočanje elektronskega poslovanja na področju urejanja prostora in graditve Ministrstvo za okolje in prostor vodi in vzdržuje prostorski informacijski sistem. Prostorski informacijski sistem obsega:

  • enotno vstopno točko (EVT), ki deluje v obliki spletnega portala,
  • sistem ePlan, ki podpira procese na področju prostorskega načrtovanja,
  • sistem eGraditev, ki podpira procese na področju graditve objektov ,
  • sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja (SSPR),
  • prikaz stanja prostora (PSP) ter
  • sistem za vodenje evidence stavbnih zemljišč (ESZ).

Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi
V Republiki Sloveniji dolgotrajna oskrba (DO) ni definirana niti v obstoječi zakonodaji niti v strateških in izvedbenih dokumentih. Področje DO v Sloveniji ni enotno in sistemsko urejeno, zato so potrebne strukturne spremembe, med drugim spremembe socialnih sistemov, ki bodo podlaga za nove storitve, nove oblike dela in zbiranje novih javnih virov za DO za zagotavljanje finančne stabilnosti, dolgoročne vzdržnosti sistema DO in dostopnosti do prejemkov in storitev DO.

DO bo osebam, ki ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase, ob njihovem aktivnem sodelovanju, omogočilo kakovostno in varno življenje. Trenutno so v Sloveniji pravice, ki se vežejo na področje DO razdrobljeno urejene v številnih predpisih, zato je ureditev nepregledna in administrativno obremenjujoča.


Predlog Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covid-19 v vrednosti 243,5 milijonov evrov. Z zakonom se določajo začasni ukrepi za pomoč pri omilitvi in odpravi posledic epidemije na najbolj prizadetih področjih gospodarstva, še posebej na področju turizma in gostinstva, industrije srečanj in dogodkov ter na področju športa in kulture.


Predlog Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3)

Ključne spremembe, ki jih prinaša nov zakon o urejanju prostora bodo na področju prostorskega načrtovanja, ukrepov zemljiške politike ter zagotavljanja finančnih sredstev zemljiške politike, in sicer vse z namenom učinkovitejšega vodenja postopkov priprave prostorskih aktov na državni in lokalni ravni ter učinkovitejšega vodenja zemljiške politike kot ključnih elementov za doseganja trajnostnega prostorskega razvoja.


Novi zakon prinaša projekten pristop pri sprejemanju prostorskih aktov. Pri državnih prostorskih načrtih bo ustanovljena projektna skupina, tako da bo delo potekalo hkrati med vsemi strokam, postopki načrtovanja posegov v prostor in postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja bodo tekli kontinuirano, v nekaterih primerih pa tudi vzporedno. Postopek celovite presoje vplivov na okolje in postopek priprave prostorskih izvedbenih aktov bosta integrirana tako za državne kot za občinske prostorske akte.


Predlog Gradbenega zakona (GZ-1)

Predlagani nov Gradbeni zakon uresničuje cilje administrativne razbremenitve in pospešitve trajnostnega gospodarskega razvoja na način uveljavljanja učinkovitega in kvalitetnega izvajanja postopkov ter prilagoditve časovnih okvirjev z vpeljavo elementov digitalizacije. S prenovo se nadgrajuje dosedanje uveljavljene postopke. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti in napak se popravlja in dopolnjuje obstoječe normativne rešitve, tako da bo mogoče hitrejše in učinkovitejše izvajanje postopkov v zvezi z gradnjo pri enakem zagotavljanju varovanja javnih interesov ter pravne varnosti vseh udeležencev pri graditvi.


Celoten povzetek 82. redne seje Vlade Rs je na voljo TU.

* * *


< VLADA NA 224. DOPISNI SEJI O AMANDMAJIH K PREDLOGOMA NOVE ZAKONA O KMETIJSTVU IN ZAKONA O ZADRUGAH