Kategorija: Novice
RAČUNSKO SODIŠČE REVIDIRALO PODROČJE ZADOLŽEVANJA OBČIN
Ljubljana, 09. 06.09 - Računsko sodišče je v okviru revizije pravilnosti in smotrnosti poslovanja občin na področju zadolževanja, v katero je bilo vključenih deset občin, zaradi ugotovljenih sistemskih slabosti priporočilo ministrstvu za finance, naj izboljša uspešnost uravnavanja zadolževanja. Pri tem imajo v mislih predvsem okrepitev upravnega nadzora, ki ga kot pristojno izvaja finančno ministrstvo, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik računskega sodišča Igor Ĺ oltes.
Ta nadzor bi po njegovih besedah okrepili z ustrezno aplikacijo, ki bo sprotna glede poročanja podatkov občin o stanju zadolženosti, tako zadolženosti občine same kot javnega sektorja v občini, torej podjetij, skladov, zavodov itd. Poleg tega bi bilo potrebno v to vključiti tudi blagovne kredite oziroma vse tisto, kar pomeni stanje dolga občine do posojilodajalcev. Med glavnimi slabostmi v sistemu, ki jih ugotavlja računsko sodišče, je namreč med drugim to, da v upravni nadzor niso vključena poroštva in blagovni krediti. Tveganje predstavljajo tudi ustanavljanje gospodarskih družb, ki se zadolžujejo namesto občine, in posredna zadolževanja s pomočjo izvajalcev investicij. Podatki pri četrtletnem poročanju so pogosto nepopolni in napačni, sistem poročanja pa ni podprt z računalniško aplikacijo. Problematika zadolževanja občin je po Ĺ oltesovih besedah zanimiva tema še posebej pred prihajajočimi lokalnimi volitvami, ko trend zadolževanja verjetno ne bo šel navzdol, ampak navzgor. Skupni dolg slovenskih občin in javnega sektorja na ravni občin je konec leta 2008 znašal 453 milijonov evrov. V letu 2008 izstopa povečanje skupne zadolžitve občin za 104 milijonov evrov oziroma za kar 54 odstotkov v primerjavi z letom prej. Pri tem računsko sodišče opaža trend zmernega naraščanja deleža občinskega dolga v javnem dolgu države, ki pa je bil kljub temu v letu 2007 še zanemarljiv, znašal je 2,6 odstotka. Ĺ oltes ob tem glede spreminjanja zakonodaje na področju zadolževanja pravi, da je splošen trend nižanje restriktivnosti ureditve, tako da je možno višje zadolževanje občin, predvsem pa pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine. Konec leta 2008 po podatkih finančnega ministrstva ni bilo zadolženih 44 občin, toda v 12 primerih so poročale o zadolženosti drugih pravnih oseb javnega sektorja občine, ker pomeni, da je le 32 občin ali 15 odstotkov nezadolženih. Pri tem računsko sodišče dodaja, da v podatkih manjkajo tudi blagovni krediti in zadolžitve v letu 2009, kar pomeni, da je končna številka verjetno nižja. "Zadolževanje lahko potisne občine v položaj, ko ne morejo izvajati svojega osnovnega poslanstva," je dejal Ĺ oltes ter poudaril, da občine po svoji funkciji niso profitne organizacije, ampak so namenjene ljudem. "Zato je pomemben upravni nadzor, da se lahko pravočasno ukrepa, ko se kazalci zadolženosti začnejo gibati nevarno navzgor," je povedal in dodal, da je lahko najbolj kritično prav leto pred volitvami. Ĺ oltes je izpostavil tudi problematiko projektov občin z naslova evropskih sredstev. Zakon o financiranju občin dopušča likvidnostno zadolževanje za projekte EU v višini odobrenih sredstev ter do prejema teh sredstev. Posledica tega zadolževanja in s tem zalaganja sredstev za projekte EU s strani občin je dražitev projektov zaradi same zadolžitve, projekti so poleg tega za po proračunu majhne občine prevelik zalogaj, to pa vodi v likvidnostne težave občin. Računsko sodišče je na to vprašanje že opozorilo, vlada pa se je odzvala, tako Ĺ oltes, s spremembami zakona o izvrševanju proračuna v letu 2009 in omogočila, da lahko občina prejme sredstva EU, torej iz samega državnega proračuna, dan pred dnevom plačila izvajalcu, če predloži popolno dokumentacijo 30 dni pred dnevom plačila. Računsko sodišče je sicer trem od skupno 10 v revizijo vključenih občin izreklo negativno mnenje o pravilnosti poslovanja na področju zadolževanja. To so občine Gornji Petrovci, Gornji Grad in Ĺ tore. Kuzma in Muta sta dobili mnenje s pridržkom, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Murska Sobota, Radlje ter Ĺ marje pri Jelšah pa pozitivno. Občina Ĺ tore si je na primer negativno mnenje prislužila zaradi sklepanja pogodb o zadolžitvi, finančnem najemu in prevzemu dolga brez soglasja ministrstva za finance, nezakonite poroštvene izjave in neplačevanja obveznosti do dobavitelja, ki jih je upnik prodal banki. Vse to je privedlo do tega, da se je občina poskušala reševati z najemanjem likvidnostnega dolga, pri čemer je dovoljeno stanje likvidnostnega dolga v letih 2006 in 2007 občutno presegalo dovoljene limite, je povedala vrhovna državna revizorka Mojca Planinšek. "Dovoljeni limit je pet odstotkov, medtem ko je v letu 2006 v občini Ĺ tore stanje dolga dosegalo kar 68 odstotkov zadnjega sprejetega proračuna," je dejala in dodala, da je občina podobno presegala dovoljene limite pri stanju dolga v 2007 in 2008 ter odplačilu dolga v 2007 in 2008. Zaradi vsega tega je občina v obdobju od 2003 do 2007 prejela pet sklepov o izvršbi, pri čemer se jih kar 42 odstotkov nanaša na posle, ki jih občina ne bi smela sklepati. Občina ima zaradi tega blokiran žiro račun. Negativno mnenje za Gornje Petrovce je posledica preseganja dovoljenih limitov pri likvidnostnem dolgu v 2006 in 2007, stanju dolga v 2007 in 2008 ter odplačilih dolga v 2007 in 2008; sklepanja pogodb o zadolžitvi, finančnem najemu, blagovnih kreditov, prevzemov dolga brez soglasja finančnega ministrstva; preseganja dovoljene višine poroštev ter dveh nezakonitih poroštvenih izjav. Zaradi tega je prišlo do sklepa o izvršbi in blokade žiro računa. V Gornjem Gradu pa je prišlo do preseganja dovoljenega stanja dolga v 2006 in 2007 ter devetih nezakonitih poroštvenih izjav. Zato je prišlo do sklepa o izvršbi in blokade žiro računa. Planinškova je še dejala, da sta Ĺ tore in Gornji Petrovci tudi po podatkih za leto 2008 prezadolženi, Gornji Grad pa ob upoštevanju izvršb na meji dovoljene zadolžitve oziroma ravno zaradi omejitve pri izvršbah verjetno niso presegli limita. Stanje dolga občine v Ĺ torah po oceni računskega sodišča presega proračun, v Gornjem Gradu in Gornjih Petrovcih pa ga skoraj dosega. Vse tri občine imajo še vedno izvršbe. Planinškova je kot verjetno edino možno rešitev za te občine omenila refinanciranje dolga, kot preventivo na splošno pa med drugim to, da bi se uveljavilo, da bi ministrstvo za finance izdajalo soglasja tudi za poroštva občin. Računsko sodišče od omenjenih treh občin zahteva tudi odzivno poročilo na danes predstavljeno revizijsko poročilo. Slednje sicer vsebuje tudi priporočila občinam za izboljšanje pri pravilnosti in smotrnosti poslovanja glede zadolžitve in pogodbenih razmerij, ki pomenijo zadolžitev. Ĺ oltes je glede posledic za odgovorne osebe pojasnil, da ne v zakonu o javnih financah ne zakonu o financiranju občin ni kazenskih določb za kršitve na področju zadolževanja za občino - v zakonu o javnih financah samo za posredne proračunske uporabnike. Med desetimi revidiranimi občinami po stanju na dan 31. decembra 2008 zaradi zadolžitve občine največ dolguje občan Gornjih Petrovcev, in sicer skoraj 1432 evrov ali 6,5-krat več, kot dolguje v povprečju zaradi dolga občine prebivalec Slovenije (222 evrov). Računsko sodišče se je sicer za revidiranje omenjenih deset občin odločilo na podlagi navedb iz medijev ter podatkov o stanju dolga in najemanju posojil.
< KONČANA JAVNA OBRAVNAVA ZELENE KNJIGE ZA NACIONALNI ENERGETSKI PROGRAM
