Kategorija: Novice
"DA" SAMO ZA USTANOVITEV NOVE OBČINA MIRNA?
Ljubljana, 8. 7. 2009 - Odbor DZ za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je včeraj podprl zgolj predlog za nadaljevanje postopka za ustanovitev nove občine Mirna in bo DZ predlagal, da na tem območju razpiše referendum, na katerem bi ugotavljali voljo tamkajšnjega prebivalstva.
Predlogi za začetek postopka za ustanovitev občin Loče (predlagatelj Rudolf Petan - SDS), Fram in Zgornja Polskava (v obeh primerih predlagatelj Jožef Jerovšek - SDS) so ostali brez podpore večine članov odbora.
Za predlagani občini Dobrova (predlagatelj Milan Gumzar - LDS) in Breg Turnišče (predlagatelj nepovezani poslanec Franc Pukšič) pa je večina na odboru sledila mnenju vlade in ugotovila, da niso izpolnjeni pogoji, ker nista oblikovani v skladu s 139. členom ustave tako, da bi ju sestavljala območja celotnih naselij.
Pod predlog za novo občino Mirna se je podpisala skupina koalicijskih poslancev s prvopodpisanim Antonom Anderličem (LDS). Sopodpisnica predloga Renata Brunskole (SD) je pojasnila, da na tem območju obstaja namera od nadaljnjem združevanju; občini Ĺ entrupert ter Mokronog-Trebelno ter krajevna skupnost Mirna so že podpisali pisno o nameri za združitev v občino Mirenska dolina s 6640 prebivalci.
"Govoriti o pismu o nameri za združitev nikogar ne zavezuje," je opozoril Pukšič in napovedal možnost, da se bodo predlagatelji ostalih občin obrnili na ustavno sodišče. "Boli me, če imajo nekatere državljanke in državljani bolj srečno roko, ker so njihovi predlagatelji koalicijski poslanci, kot pa drugi, katerih predlagatelji so opozicijski poslanci," je še dejal.
člane odbora čaka še odločanje o dveh predlogih, s katerimi bi spremenili sedanjo Mestno občino Koper; po prvem predlogu bi se iz nje izločila nova občina Ankaran, po drugem bi na tem območju ustanovili novo Mestno občino Koper ter občine Dekani, Ĺ kofije-Hrvatini in Merezige. Razpravo o tem so prestavil na sredo, po koncu seje, na kateri bo odbor obravnaval predlog rebalansa državnega proračuna.
Vlada procesa nadaljnjega ustanavljanja občin ne podpira, je uvodoma povedala državna sekretarka s službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko Meta Vesel Valentinčič. Spomnila je, da se je Slovenija leta 1990 delila na 60 občin, leta 1998 ob reformi jih je bilo 147, leta 2002 193, sedaj pa je v Sloveniji 210 občin.
Pogoj 5000 prebivalcev oz. pod izjemnimi pogoji 2000, ki je potreben za ustanovitev nove občine, je definiran izjemno široko in je omogočil arbitrarno odločanje, ta izjema pa je postala pravilo. Tako več kot polovica občin, ki smo jih ustanavljali skozi vsa ta leta, ne izpolnjuje osnovnega kriterija glede števila prebivalcev, je navedla državna sekretarka.
"Verjetno je čas, da to izjemo prekinemo," je dejala. Po njenih besedah ugotavljajo, da glede na razlike v velikosti prihaja tudi do velikih kvalitativnih razlik - glede funkcionalnega upravljanja kot koncentracije potencialov, tako finančnih kot kadrovskih. Ob tem je potrebno upoštevati tudi finančne razmere, saj nekatere občine krizo že čutijo: prihodki se manjšajo, podaja premičnin ne gre, večajo se izdatki na socialni ravni, je opozorila.
Mirko Brulc (SD), župan občine Nova Gorica, je napovedal, da bo nadaljnjemu drobljenju občin nasprotoval iz številnih razlogov. "časi, ko je bilo denarja več kot preveč in smo sadili rožice in delali pločnike, so mimo. Treba bo začeti z velikimi projekti," je dejal. Že sedaj so, je ugotavljal, nekatere naloge, kot so varovanje okolja, civilne zaščite, razvoj visokega šolstva ali kulture, izključno na velikih občinah.
Jožef Jerovšek (SDS) je dejal, da bi skorajda lahko rekel, da na stališču državne sekretarke najde "prstne odtise ljubljanskega župana" - treba je delati vse s ciljem centralizacije. Sam pa je nasprotno poudaril, da je lokalna oblast, ki je bliže ljudem, bolj učinkovita.
Nepovezani poslanec Franc Pukšič, župan občine Destrnik, je dejal, da bo čas, ko se bodo občine združevale, nastopil morda čez deset let, ko bodo urejene osnovne stvari, ki jih lahko zagotovijo izključno občine, in bodo prišli na vrsto večji projekti. Zavzel se je, da se ljudem na teh območjih da možnost, da se odločijo, kaj želijo, ter da se podpre vse predloge za ustanovitev novih občin, kjer imajo več kot 2000 prebivalcev.
Matjaž Zanoškar (DeSUS), župan občine Slovenj Gradec, je predlagal, da bi zamrznili predloge za ustanovitev novih občin do takrat, ko bi imeli jasnejšo sliko glede organizacije lokalne samouprave. Prepričan je, da bo naslednja faza združevanje, ne več drobljenje, zato je po njegovem pomembno, da bi v tem trenutku razmišljali o redefiniranju lokalne samouprave, tudi z redefiniranjem pristojnosti občin.
Da bi morali zakonodajo s tega področja revidirati, je soglašal tudi Miran GyĂśrek (SNS), ki je povedal, da so v SNS "s pridržkom proti drobitvi". Soglašal je, da je za ustanavljanje novih občin neugoden čas: recesijo bodo občutile obstoječe občine, nadaljnja drobitev pa bo še dodatna obremenitev. Po drugi strani je poudaril, da je zahteva po ustanovitvi nove občine popolnoma legitimna, če obstoječa občina ni bila sposobna enakopravno in pravično zadovoljevati interesov in potreb vseh prebivalcev.
V LDS so se po besedah Milana Gumzarja (LDS), župana občine Benedikt, dogovorili, da bodo podprli vse tiste predloge, ki izpolnjujejo pogoje za ustanovitev občin. V Sloveniji "smo ustvarili umetno vzdušje, kot da so male občine veliko zlo slovenske države in davkoplačevalcev, a večina teh občin z manjšim številom prebivalcev je napravila nek razvoj," je poudaril.
V SLS se nameravajo intenzivno pogovoriti z okolji, od koder prihajajo predlogi, in se bodo opredelili od predloga do predloga, je napovedal Franc Bogovič, župan občine Krško, ki je ugotavljal, da so vse občine v zadnjih letih naredile velik korak.
Predsednika odbora Vili Trofenik (Zares) pa je menil, da do predlogov za nove občine prihaja prvič zato, "ker je to še vedno zelo poceni promocijsko sredstvo za posameznike in politične skupine". Razloge pa vidi tudi v pomanjkljivi zakonodaji, prisotnosti lokalnih centralizmov in neevropskemu sistemu financiranja: "Kar je bilo napisano in je trenutno veljavno, je nič drugega kot želja po delitvi in trošenju, ne pa po ustvarjanju." Trofenik je napovedal, da ne bo podprl niti enega predloga.
Odbor je včeraj podprl tudi predlog za spremembo imena Občine Sveti Jurij v Občino Sveti Jurij ob Ĺ čavnici in predlaga, da se sprememba imena vnese v zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij ob prvi priložnosti, ko se bo ta zakon spreminjal. Predlog za spremembo imena je podal tamkajšnji občinski svet, ki želi, da bi ime občine uskladili z imenom središčnega naselja.
Pri predlogih za preoblikovanje v mestne občine pa so člani odbora sledili mnenju vlade, da ne izpolnjujejo pogojev, in jih niso podprli. Kot je opozorila vlada, nobena občina nima zahtevanih 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest.
< SPREMEMBA JAVNEGA RAZPISA RIP 2009
