Namen novele je, da bi ob ureditvi postopkov v primeru odstopa občinskega svetnika ali župana omogočili romskega svetnika v vseh tistih občinah, kjer bi ga glede na zakon morali imeti. V občini Grosuplje jim ta pravica doslej ni bila uresničena.

Predlagane rešitve so bile podprte s strani vlade in večine na odboru. Sprejeli so nekaj dopolnil, vendar pa v predlagano vsebino na koncu bistveno ni bilo poseženo. Tako naj bi z novelo določili, da volitve romskega svetnika v primeru, da jim te pravice v občini ne zagotovijo, izvede Državna volilna komisija na račun občine.

Ohranjena je ureditev, po katerih imajo pravico do svojega svetnika Romi v 20 občinah, ki so v zakonu tudi naštete. Obenem naj bi iz zakona črtali določbo, da naj bi vlada z uredbo določila kriterije in merila, na podlagi katerih se opredeli avtohtonost naseljene romske skupnosti, ki je pogoj za določitev predstavnika Romov v občinskem svetu. Poslanec Zvonko Lah je bil proti tej spremembi in je podpiral že veljavno določbo, saj se po njegovem mnenju meje občin pred vsakokratnimi lokalnimi volitvami spremenijo, Romi pa se kot nomadi selijo in ni nujno, da so v določeni občini tudi ob prihodnjih volitvah.

Odbor je na predlog vlade sprejel posebno dopolnilo, po katerem morajo biti volitve romskega svetnika v Občini Grosuplje opravljene najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona in jih razpiše Državna volilna komisija.

Po besedah predlagatelja je črtanje določbe o pripravi posebne vladne uredbe potrebno zato, ker je smiselno, da se te pravice urejajo z zakonom, saj so določene na podlagi ustave, podzakonski akt pa bi te pravice lahko omejeval.