09.06.2022 Starost: 236 dni

PRIPRAVLJEN PREDLOG NOVELE PREDLOG ZAKONA O OSKRBI S PLINI

Ljubljana, 9. 6. 2022 - Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi s plini. Spremembe zakona so nujne zaradi spremenjenih pogojev poslovanja plinskega gospodarstva in predvsem zaradi povečanih tveganj v dobavni verigi zemeljskega plina, kakor tudi zaradi skorajšnjega sprejetja nove evropske plinske uredbe o skladiščenju plina.


Predlog zakona dopolnjuje pojme z dopolnitvijo »gospodinjskega odjemalca«, kjer za odjemalca, ki uporablja plin v gospodinjstvu na svojem odjemnem mestu bolj jasno določa omejitev predvidene letne porabe plina na 100.000 kWh, podobno kot je to urejeno za malega poslovnega odjemalca.

 

Predlog zakona nadalje določa »odjemalca osnovne oskrbe«, kjer poleg gospodinjskega odjemalca in malega poslovnega odjemalca dodaja skupne kotlovnice, ki oskrbujejo gospodinjstva in so le ta v vlogi lastnika ali solastnika. Le tega imenuje »skupni gospodinjski odjemalec«. Pri tem predlog dikcije ne izključuje tudi ostalih lastnikov etažnih lastnin ali objektov, ki se ogrevajo iz istega vira. S tem so iz pravice osnovne oskrbe izvzeti komercialni sistemi, kot so sistemi daljinskega ogrevanja, kjer je nabava plina kot energenta ena izmed ključnih poslovnih funkcij.

Predlog Zakona, za razliko od zakona o oskrbi z elektriko, ne predvideva »zasilne oskrbe« s plinom, saj do sedaj ni bilo potrebe za urejanje le-te. Evropska direktiva jo sicer omenja, ne pa zapoveduje njenega urejanja. Pri električni energiji je zasilna oskrba sestavljena iz oskrbe odjemalcem, čigar dobavitelj je izgubil članstvo v bilančni shemi in primera, ko lahko odjemalec zahteva dobavo po ceniku zasilne oskrbe. V obeh primerih tak servis izvaja SODO.

Z zaostrenimi pogoji poslovanja tudi za dobavitelje plina pa se lahko zgodi, da bi kateri od dobaviteljev prenehal poslovati oziroma bi bil v kratkem času izključen iz bilančne sheme. Za tak primer je smiselno, da se tudi pri oskrbi s plinom uvede začasen servis oskrbe odjemalca, dokler ne pridobi novega dobavitelja, t.i. »nadomestno oskrbo«. Ker na področju oskrbe s plinom nimamo podobne entitete kot pri oskrbi z elektriko, je potrebno (enega) dobavitelja nadomestne oskrbe določiti s pozivom Agencije za energijo, oziroma po uradni dolžnosti, če bi bil tak poziv neuspešen.


Nadomestna oskrba je namenjena avtomatskemu prehodu odjemalca na distribucijskem sistemu od obstoječega dobavitelja, ki ne sme več opravljati naloge dobavitelja, na dobavitelja nadomestne oskrbe. Zaradi avtomatskega prehoda je potrebno določiti prilagojene splošne dobavne pogoje za nadomestno oskrbo in veljavnost take pogodbe o dobavi, ki pa jo lahko odjemalec seveda kadarkoli prekine.


Cena nadomestne oskrbe s plinom bo največ enaka ceni izravnalnega plina (za negativna odstopanja) na slovenski izravnalni platformi, z dodatkom (za stroške) največ 25%.


Nadomestna oskrba na plinu bo pokrivala le situacije, ko odjemalec nenadoma ostane brez dobavitelja, oziroma ne utegne zamenjati dobavitelja do izpisa le tega iz bilančne sheme. Nadomestna oskrba ne bo namenjena prostovoljni izbiri odjemalca, ki sicer nima ali ne more pridobiti dobavitelja za novo obdobje. Za namen take oskrbe bo uvedena »osnovna oskrba« pri vseh dobaviteljih, ki bodo obvezno zagotavljali vsaj neko minimalno ponudbo za odjemno mesto z letno porabo plina do 100.000 kWh in za odjemna mesta, preko katerih se posredno s toploto oskrbujejo gospodinjstva iz skupne kotlovnice v njegovi lasti ali solastnini.


Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete
do vključno 22. 6. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

                                                    * * *


< NA MGRT PRIPRAVILI PREDLOG ZAKONA O OHRANJANJU IN RAZVOJU ROKODELSTVA