Kategorija: Novice
PREMOŽENJE OBČIN JE KONEC LETA 2011 ZNAŠALO SLABIH 12 MILIJARD EVROV
Ljubljana, 7. 7. 2012 - Premoženje občin je na zadnji
dan leta 2011 znašalo 11,9 milijarde evrov in je za 4,52 odstotka oziroma za
0,52 milijarde večje kot v predhodnem letu, kaže konsolidirana premoženjska
bilanca države in občin, ki jo je vlada sprejela na zadnji seji. V Združenju
občin Slovenije ocenjujejo, da občine niso pretirano zadolžene.
Vrednost nepremičnin v lasti občin predstavlja 83
odstotkov njihovega premoženja, pri čemer imata največ premoženja v
nepremičninah mestni občini Ljubljana in Koper. Vrednost nepremičnin je sicer
najbolj narasla občinam Ĺ empeter-Vrtojba, Postojna, Ljubljana in Celje.
Dolgoročnih naložb je za pet odstotkov celotne
bilančne vsote premoženja občin, enak delež predstavljajo dolgoročno najeta
posojila. V obeh kategorijah prednjačijo občine Ljubljana, Koper in Maribor,
med naložbeno usmerjenimi občinami je tudi Celje, med tistimi z največ posojili
pa tudi Krško.Iz naslova najetih kreditov so se prejeta posojila
najbolj povečala v občinah Kranj, Krško in Komenda.
Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj
zadnjih podatkov o zadolženosti slovenskih občin še ni videl, glede na
dosedanje podatke pa ocenjuje, da zadolženost občin ni alarmantna. "V
zahodnih demokracijah so občine bistveno bolj zadolžene. Tudi prispevek v
slovenskem javnem dolgu je precej majhen."
Do zadolževanja občin po njegovih besedah prihaja
predvsem zaradi nenehnega nižanja glavarine (sredstev, ki jih občine dobijo od
države) v zadnjih dveh, treh letih, na drugi strani pa nalaganja novih nalog.
"Skupna sredstva za glavarino so trenutno za več kot 120 milijonov evrov
nižja od višine sredstev, ki bi bila potrebna za normalno delovanje občin, kar
je eden od pomembnih razlogov za zadolževanje občin."
Takšno stanje je zakon za uravnoteženje javnih financ
po njegovih besedah še poslabšal, čeprav ne toliko, kot je kazalo na začetku.
Zakon je namreč občinam sredstva nekoliko znižal, jim je pa na drugi strani
tudi nekoliko znižal stroške.
Da je velika večina občin zadolženih, je sicer
ugotovilo Računsko sodišče že v reviziji v začetku marca. Med drugim so
številke pokazale, da je finančno samostojnih manj kot polovica občin. Skupna
zadolženost občin na prebivalca pa se je v desetih letih povečala za več kot
sedemkrat.
Ministrstvu za finance je sicer računsko sodišče
priporočilo, naj v mejah svojih pristojnosti čim prej vzpostavi sprotno
spremljanje poslovanja občin in s tem zagotovi možnost pravočasnega ukrepanja.
Ministrstvo za pravosodje in javno upravo pa je zaradi omenjene revizije že
napovedalo, da bo strategija razvoja lokalne samouprave v Sloveniji sprejeta do
marca 2015.
Občine lahko sicer za naložbe denar črpajo tudi iz
Evrope. Do sredstev so med drugim upravičene na področju ravnanja s komunalnimi
odpadki ter na področju varstva okolja, sodelujejo tudi pri posameznih javnih
razpisih s področja energetike. Trenutno lahko kandidirajo za sredstva v okviru
razpisa za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave.
Prav tako so jim na voljo sredstva, namenjena za
štipendijske sheme ter pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti, za
gradnjo širokopasovnih omrežij, za gradnjo kulturne ter športno-rekreacijske
infrastrukture, razpisi s področja regionalnih razvojnih programov ter sredstva
za razvoj obmejnih območij s Hrvaško.
Smrdelj sicer pri tem opozarja, da so občine danes že
v fazi, ko več ne morejo financirati lastnega deleža pri evropskih projektih.
Kot so pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj
in tehnologijo, so glavne težave pri črpanju evropskih sredstev še vedno pri
črpanju sredstev za okoljsko in prometno infrastrukturo, kjer ugotavljajo dokaj
nizko raven dodeljenih sredstev. Med vzroki za to so tudi stečaji in
likvidnostne težave izbranih izvajalcev projektov na področju gradbeništva
zaradi gospodarske krize. Likvidnostne težave pa imajo tudi upravičenci, saj
zmanjkuje denarja za lastno udeležbo sofinanciranja projektov. Ali drugače
povedano, občina mora sama vložiti del denarja, da lahko dobi tudi sredstva iz
Evrope.
Največji projekti občin, ki so bili v zadnjih letih
deležni evropske finančne injekcije so med drugim čebelarski
razvojno-izobraževalni center Gorenjske, rekonstrukcija ceste Zali Log-Davča,
dom starejših občanov v Loškem potoku in kolesarska pot po Mislinjski dolini.
Uspešni so bili pri črpanju tudi v Ljutomeru, ki so se
z evropskimi sredstvi lotili prenove glavnega trga in v Podčetrtku, kjer so
denar namenili za gradnjo večnamenske športne dvorane.
Med večjimi projekti so še projekti občin, povezani z
gradnjo komunalne infrastrukture in infrastrukture za ravnanje z odpadki.
Maja
je ministrstvo objavilo tudi javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje
projektov za regionalne razvojne projekte. Na voljo je nekaj manj kot 145
milijonov evrov nepovratnih sredstev. Projekte, ki jih lahko prijavijo na
razpis do konca leta, morajo sicer potrditi sveti regij, največji delež denarja
pa je namenjen Podravski, Pomurski in Savinjski regiji, saj v primeru tega
razpisa država upošteva tudi razvojno ogroženost posameznih regij oziroma skuša
na ta način tudi zmanjšati razlike v razvoju med regijami.
Ministrstvo
sicer doslej še ni prejelo vlog, saj mora za prijavo na poziv posamezna regija
najprej prejeti pozitivno mnenje o izvedbenem načrtu Regionalnega razvojnega
programa 2012-2014. Regije so izvedbene načrte že oddale in so trenutno v
procesu dopolnjevanj.
< SLOVENIJA POSPEŠENO ČRPA EVROPSKA KOHEZIJSKA SREDSTVA
