10.07.2012 Starost: 8 let
Kategorija: Novice

PREMOŽENJE OBČIN JE KONEC LETA 2011 ZNAŠALO SLABIH 12 MILIJARD EVROV

Ljubljana, 7. 7. 2012 - Premoženje občin je na zadnji dan leta 2011 znašalo 11,9 milijarde evrov in je za 4,52 odstotka oziroma za 0,52 milijarde večje kot v predhodnem letu, kaže konsolidirana premoženjska bilanca države in občin, ki jo je vlada sprejela na zadnji seji. V Združenju občin Slovenije ocenjujejo, da občine niso pretirano zadolžene.


 

 

Vrednost nepremičnin v lasti občin predstavlja 83

odstotkov njihovega premoženja, pri čemer imata največ premoženja v

nepremičninah mestni občini Ljubljana in Koper. Vrednost nepremičnin je sicer

najbolj narasla občinam Ĺ empeter-Vrtojba, Postojna, Ljubljana in Celje.

Dolgoročnih naložb je za pet odstotkov celotne

bilančne vsote premoženja občin, enak delež predstavljajo dolgoročno najeta

posojila. V obeh kategorijah prednjačijo občine Ljubljana, Koper in Maribor,

med naložbeno usmerjenimi občinami je tudi Celje, med tistimi z največ posojili

pa tudi Krško.Iz naslova najetih kreditov so se prejeta posojila

najbolj povečala v občinah Kranj, Krško in Komenda.

Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj

zadnjih podatkov o zadolženosti slovenskih občin še ni videl, glede na

dosedanje podatke pa ocenjuje, da zadolženost občin ni alarmantna. "V

zahodnih demokracijah so občine bistveno bolj zadolžene. Tudi prispevek v

slovenskem javnem dolgu je precej majhen."

Do zadolževanja občin po njegovih besedah prihaja

predvsem zaradi nenehnega nižanja glavarine (sredstev, ki jih občine dobijo od

države) v zadnjih dveh, treh letih, na drugi strani pa nalaganja novih nalog.

"Skupna sredstva za glavarino so trenutno za več kot 120 milijonov evrov

nižja od višine sredstev, ki bi bila potrebna za normalno delovanje občin, kar

je eden od pomembnih razlogov za zadolževanje občin."

Takšno stanje je zakon za uravnoteženje javnih financ

po njegovih besedah še poslabšal, čeprav ne toliko, kot je kazalo na začetku.

Zakon je namreč občinam sredstva nekoliko znižal, jim je pa na drugi strani

tudi nekoliko znižal stroške.

Da je velika večina občin zadolženih, je sicer

ugotovilo Računsko sodišče že v reviziji v začetku marca. Med drugim so

številke pokazale, da je finančno samostojnih manj kot polovica občin. Skupna

zadolženost občin na prebivalca pa se je v desetih letih povečala za več kot

sedemkrat.

Ministrstvu za finance je sicer računsko sodišče

priporočilo, naj v mejah svojih pristojnosti čim prej vzpostavi sprotno

spremljanje poslovanja občin in s tem zagotovi možnost pravočasnega ukrepanja.

Ministrstvo za pravosodje in javno upravo pa je zaradi omenjene revizije že

napovedalo, da bo strategija razvoja lokalne samouprave v Sloveniji sprejeta do

marca 2015.

Občine lahko sicer za naložbe denar črpajo tudi iz

Evrope. Do sredstev so med drugim upravičene na področju ravnanja s komunalnimi

odpadki ter na področju varstva okolja, sodelujejo tudi pri posameznih javnih

razpisih s področja energetike. Trenutno lahko kandidirajo za sredstva v okviru

razpisa za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave.

Prav tako so jim na voljo sredstva, namenjena za

štipendijske sheme ter pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti, za

gradnjo širokopasovnih omrežij, za gradnjo kulturne ter športno-rekreacijske

infrastrukture, razpisi s področja regionalnih razvojnih programov ter sredstva

za razvoj obmejnih območij s Hrvaško.

Smrdelj sicer pri tem opozarja, da so občine danes že

v fazi, ko več ne morejo financirati lastnega deleža pri evropskih projektih.

Kot so pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj

in tehnologijo, so glavne težave pri črpanju evropskih sredstev še vedno pri

črpanju sredstev za okoljsko in prometno infrastrukturo, kjer ugotavljajo dokaj

nizko raven dodeljenih sredstev. Med vzroki za to so tudi stečaji in

likvidnostne težave izbranih izvajalcev projektov na področju gradbeništva

zaradi gospodarske krize. Likvidnostne težave pa imajo tudi upravičenci, saj

zmanjkuje denarja za lastno udeležbo sofinanciranja projektov. Ali drugače

povedano, občina mora sama vložiti del denarja, da lahko dobi tudi sredstva iz

Evrope.

Največji projekti občin, ki so bili v zadnjih letih

deležni evropske finančne injekcije so med drugim čebelarski

razvojno-izobraževalni center Gorenjske, rekonstrukcija ceste Zali Log-Davča,

dom starejših občanov v Loškem potoku in kolesarska pot po Mislinjski dolini.

Uspešni so bili pri črpanju tudi v Ljutomeru, ki so se

z evropskimi sredstvi lotili prenove glavnega trga in v Podčetrtku, kjer so

denar namenili za gradnjo večnamenske športne dvorane.

Med večjimi projekti so še projekti občin, povezani z

gradnjo komunalne infrastrukture in infrastrukture za ravnanje z odpadki.

Maja

je ministrstvo objavilo tudi javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje

projektov za regionalne razvojne projekte. Na voljo je nekaj manj kot 145

milijonov evrov nepovratnih sredstev. Projekte, ki jih lahko prijavijo na

razpis do konca leta, morajo sicer potrditi sveti regij, največji delež denarja

pa je namenjen Podravski, Pomurski in Savinjski regiji, saj v primeru tega

razpisa država upošteva tudi razvojno ogroženost posameznih regij oziroma skuša

na ta način tudi zmanjšati razlike v razvoju med regijami.

Ministrstvo

sicer doslej še ni prejelo vlog, saj mora za prijavo na poziv posamezna regija

najprej prejeti pozitivno mnenje o izvedbenem načrtu Regionalnega razvojnega

programa 2012-2014. Regije so izvedbene načrte že oddale in so trenutno v

procesu dopolnjevanj.


< SLOVENIJA POSPEŠENO ČRPA EVROPSKA KOHEZIJSKA SREDSTVA