Kategorija: Novice
PREDSTAVITEV NOVE SOCIALNE ZAKONODAJE ZA OBČINE
Ljubljana 17.3.2010 - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v sodelovanju z Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije 17. marca 2010 v Ljubljani organiziralo delovni posvet o novi socialni zakonodaji. Posveta se je udeležilo okoli 80 udeležencev.
Davor Dominkuš je na začetku predstavil izhodišča za sprejem predlaganih zakonov. Poudaril je, da ključne ideje zakonov izhajajo iz nacionalnega programa ter iz programa Vlade RS. S predlogi zakonov skušajo zagotoviti ljudem sredstva za preživetje, ko se dejansko znajdejo v težki situaciji; pri tem gre za kombinacijo pasivnih in aktivnih ukrepov, kateri naj bi omogočili čim prejšnjo vključitev ljudi v delovno življenje. Predlogi zakonov tudi na novo opredeljujejo prejemke, ko gre za dolgotrajno socialno ogroženost, in prejemke, ko gre za kratkotrajno socialno ogroženost. S temi predlogi želijo poskrbeti za vse skupine ogroženih ljudi. Kar se tiče sistema dolgotrajne oskrbe, je problem, ker je trenutno urejen v socialni, zdravstveni in pokojninski zakonodaji, z novim zakonom pa želijo vzpostaviti pregleden in enovit sistem. Dominkuš je pozval udeležence, naj v delovno skupino, ki pripravlja Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, imenujejo svojega predstavnika.
Predstavitev je nadaljevala Tanja Aman, ki je predstavila Predlog zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Na ministrstvu jih je ri pripravi zakona vodila želja zbrati na enem mestu vse prejemke in subvencije, postaviti enotna meril pri podeljevanju prejemkov, uvesti enoten postopek, s čimer želijo preprečiti zlorabe, do katerih prihaja. Želijo preprečiti kopičenje pravic, zato uvajajo enotne opredelitev oseb (načelo preživljanja), dohodkov in premoženja. Uvaja se enotna vstopna točka. V nadaljevanju je predstavnica ministrstva podala splošen okvir zakona, poudarila je, da gre za postopkovni zakon, pravice so določene v področnih zakonih V nadaljevanju je kratko predstavila posamezne prejemke (otroški dodatek, denarna socialna pomoč, državna štipendija, subvencije). Udeleženci so imeli na predlog zakona številne pripombe: glede vloge občine pri postopku odločanja o ti. občinskih transferjih, saj bodo po novem le stranke v postopku, podajale bodo le mnenje, a še vedno ostajajo plačnik; nadzor s strani socialne inšpekcije se jim ne zdi primeren; prav tako so bile pripombe glede prevzemanja delavcev občinskih uprav na centre za socialno delo in še številne druge pripombe o težavah, ki jih pričakujejo udeleženci posveta v praksi. Opozorili so, da predlog zakona ne vsebuje finančnih posledic, ki bodo nastale za občine Udeleženci so tudi pozvali obe predstavniški združenji občin, naj ministrstvo opozorijo na kratek rok, ko naj bi zakoni začeli veljati.
Mojca Sajovic je predstavila pregled Predloga zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki se sicer na občine ne nanaša. Vsebino obstoječega Zakona o socialnem varstvu bosta po novem urejala dva zakona: Zakon o socialnovarstveni dejavnosti (v pripravi) in Zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Najpomembnejša novost je prav gotovo prenos pravice do varstvenega dodatka in državne pokojnine v sistem socialnovarstvenih prejemkov. Med razlogi za sprejem novega zakona je predavateljica navedla, da želijo sistem urediti na način, po katerem se bo delo v Sloveniji splačalo, izboljšati zakonske določbe pri dodeljevanju denarne socialne pomoči (DSP), odprava zakonskih praznin, uvajanje novih spodbud zaposlovanja upravičencev do DSP s subvencijami, večja pozornost se nanaša na posebne skupine ljudi, ki so začasno nezaposljivi itd. Poglavitne rešitve zakona so: nova višina osnovnega zneska minimalnega dohodka, dve ravni minimalnega dohodka za pokrivanje osnovnih stroškov (za začasne prejemnike, za trajno nezmožne za delo), uvedba nove pravice - varstveni dodatek - kot socialnovarstvene pravice, otroški dodatek se vključi v določitev lastnega dohodka, spremembe glede preživnine pri upoštevanju lastnega dohodka, določbe glede premoženja, izredna DSP (fleksibilnejše dokazovanje, omilitev kaznovanja zaradi nenamenske porabe pomoči), izboljšane so nekatere zakonske določbe, predvideno je izboljšanje nadzora (poleg socialne inšpekcije še finančni nadzor) in drugo.
Barbara Starič Strajnar je na kratko opredelila in predstavila vsebino Predloga zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo: razloge za sprejem zakona, prostovoljno in obvezno zavarovanje, naloge države in občin, pravico do dolgotrajne oskrbe (DO), oblike DO, storitve DO, storitve in pravice, ki niso DO, način uveljavljanja DO in postopek, pogoji za uveljavljanje DO, izvajalci storitev DO, določbe o osebnem pomočniku. Tudi pri tem predlogu zakona so udeleženci opozorili, da predlog ne vsebuje predvidenih finančnih posledic za občine.
< USTANAVLJANJE POKRAJIN BO POTEKALO S POČASNEJŠO DINAMIKO