Poročilo predstavlja aktivnosti EU in držav članic na področju spodbujanja konkurenčnosti, zaposlenosti in skladnega razvoja, kot tudi učinke podprtih in sofinanciranih aktivnosti. Pomemben vidik, ki ga podaja poročilo so izhodišča za razpravo o prihodnosti kohezijske politike.

Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Henrik Gjerkeš se je pri predstavitvi poročila osredotočil na pomen kohezijske politike za Slovenijo, pri čemer je ugotavljal, da se napori, ki smo jih v Sloveniji vložili v pospešitve črpanja in optimizacijo sistema izvajanja kohezijske politike v zadnjem obdobju odražajo tudi v poročilih.

Računsko sodišče navaja, da se je za strukturne sklade pridobilo največ sredstev. Omenil je, da se v Sloveniji letos objavilo 10 javnih razpisov iz naslova Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov v skupni višini 508 milijonov evrov (npr. za sofinanciranje Razvojnih centrov slovenskega gospodarstva ali za razvoj regij), 11 javnih razpisov in 9 neposrednih potrditev operacij za razvoj človeških virov v skupni vrednosti 101 milijon evrov ter tri javne razpise s področja trajnostne energije in potrdili tri infrastrukturne projekte v skupni višini 163 milijonov evrov. Iz naslova kohezijske politike je bilo letos izplačanih preko 375 milijonov evrov sredstev, od katerih jih je že več kot 80 odstotkov povrnjenih v slovenski proračun. Poleg tega je potrebno poudariti še slovensko soudeležbo, kar pomeni, da je Republika Slovenija na osnovi kohezijske politike v gospodarstvo in ljudi v letošnjem letu lansirala že več kot 430 milijonov evrov sredstev, kar predstavlja preko 1,2 odstotka slovenskega bruto družbenega proizvoda.

Minister ugotavlja, da bi bila razvojna politika Slovenije brez kohezijskih sredstev bistveno revnejša. V času finančne, gospodarske in socialne krize v letih 2009 in 2010 se je namenilo v gospodarstvo vsako leto po pol milijarde evrov sredstev, kar predstavlja najbolj fleksibilen del javnih razvojnih sredstev. Ob tem je poudaril, da je Slovenija še vedno v procesu dohitevanja povprečne razvitosti EU, in nadalje upravičeno pričakovanje solidarne podpora s strani Unije. Da bi bila nenadna prekinitev upravičenosti razvojno neutemeljena in tudi politično nesprejemljiva, po njegovih besedah jasno kaže tudi sporočilo Evropske komisije glede reforme proračuna EU. Slovenija naj bi se še naprej prizadevala za uspešno črpanje v aktualnem programskem obdobju, saj bo tako lahko ostala med uspešnejšimi državami članicami EU pri črpanju evropskih evrov.

Z objavo poročila začenja Evropska komisija javno razpravo o predlogih, ki bo trajala do 31. januarja 2011.