29.07.2019 Starost: 56 dni

PREDSEDSTVO ZOS S STRANI DRŽAVE PRIČAKUJE KRITJE DEJANSKIH STROŠKOV OBČIN IN NE POVPREČNIH V ZADNJIH ŠTIRIH LETIH

Ljubljana, 29. 7. 2019 –Predsedstvo Združenja občin Slovenije je na svoji 5. redni seji obravnavalo sklop pomembnih zakonodajnih predlogov, in sicer predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin, Zakona o zmanjšanju stroškov občin in Zakona o pokrajinah. Prav tako pa so sprejeli stališče do izračunov povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog za leti 2020 in 2021 ter oblikovali pogajalska izhodišča za določitev višine povprečnine za leti 2020 in 2021, podkrepljena s konkretnimi izračuni. Predsednik ZOS Robert Smrdelj pa je predstavil tudi odziv Združenja občin Slovenije na Poročilo Vladne delovne skupine za znižanje stroškov občin in Analizo ocen finančnega učinka na proračune občin kot posledica spremenjenih izhodiščnih plačnih razredov delovnih mest in nazivov, ki so bili dogovorjeni z aneksi h kolektivnim pogodbam.


Združenja občin in Vlada RS se vsako leto pogajamo o višini povprečnine za prihodnje leto. S strani Ministrstva za finance smo že prejeli Izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog za leti 2020 in 2021. ZOS je že pripravil pripombe k dokumentu in k skupnemu nastopu smo pozvali tudi SOS in ZMOS. Združenja se ne strinjamo z izračunom stroškov, saj menimo, da ta ne zajema vseh stroškov dela in da je dokaj okviren. Predlagamo, da se upoštevajo že posredovani podatki ministrstev za nove naloge v letu 2019 in 2020 ter stroški dela v obeh letih. Skupno to na podlagi podatkov v izračunih ministrstva pomeni 27,8 evra dodatne povprečnine iz naslova novih nalog (sprejetih predpisov) za leto 2020 ter v 2021 v višini 37,1 evra. Finančno ministrstvo smo tudi zaprosili, da pozove ostala ministrstva za posredovanje podatkov o novih nalogah za leti 2020 in 2021.

Prav tako pa je ZOS, v sodelovanju s SOS in ZMOS, že oblikoval pogajalska izhodišča za določitev višine povprečnine za leti 2020 in 2021, katero bomo pristojnim podrobneje predstavili na jesenskih pogajanjih. Številke so višje od lanskih, saj so tudi stroški občin v letu 2019, predvsem zaradi povišanja plač v javnem sektorju, višji kot leto poprej. Glede na makroekonomsko stanje v državi smo prepričani, da je skrajni čas, da se občinam s povprečnino krijejo dejanski stroški za izvajanje nalog. Zato predlagamo, da se za osnovo za določitev povprečnine vzame dejanske stroške v 2018 (631 EUR)  in ne povprečje stroškov za zadnja štiri leta, ki ne izkazujejo dejanskega stanja. Zato predlagamo, da se za leto 2020 določi povprečnina v višini 659,44 EUR  in za leto 2021  v višini 668,74 EUR.

Predsedstvo ZOS je Poročilo Vladne delovne skupine za znižanje stroškov občin, skupaj z Analizo ocen finančnega učinka na proračune občin kot posledica spremenjenih izhodiščnih plačnih razredov delovnih mest in nazivov, ki so bili dogovorjeni z aneksi h kolektivnim pogodbam, obravnavalo že na prejšnji seji. ZOS je zadovoljen z načinom dela in komunikacijo ministrstva, ki je vsekakor boljša kot v preteklosti, vendar smo predvsem pri analizi predstavnika MJU, na prejšnji seji predsedstva že opozorili na pomanjkljivosti pri izračunih. Dogovor o višini povprečnine za leto 2019, ki je bil med združenji in Vlado RS podpisan konec 2018 v svoji 3. točki določa, da se bo po 6 mesecih preveril učinek sprejetega dogovora med Vlado RS in sindikati javnega sektorja. Zato je MJU pripravil analizo. V sklepnih ugotovitvah analize je ministrstvo navedlo, da je bil del povišanja povprečnine namenjen tudi pričakovanim višjim stroškom občin zaradi dviga plač. Vendar to ne drži in temu oporekamo. Dvig plač javnih uslužbencev ni bil vštet v višino povprečnine za leto 2019, kar je razvidno tudi iz 3. točke Dogovora. Ministrstvo je v analizi navedlo, da naj bi odhodki občin zaradi učinkov dviga plač znašali 19,6 mio evrov. Prepričani smo, da je treba ta znesek dodatno všteti še v povprečnino za leto 2019, zato smo pristojne že pozvali, da se dogovorimo o nadaljnjih ukrepih.

Novela Zakona o financiranju občin in Zakon o zmanjšanju stroškov občin sta nastala na podlagi ugotovitev vladne delovne skupine za zmanjšanje stroškov občin. Tako novela Zakona o financiranju občin (v nadaljevanju: ZFO) med drugim predvideva poenostavitev formule izračuna primerne porabe občin. Na Združenju občin Slovenije se strinjamo, da je možna izboljšava formule za izračun primerne porabe občin, vendar pristojne pozivamo k previdnosti. Vsem poizkusom, da bi se manjšim in razvojno šibkim občinam z malo razvojnega potenciala odvzemala sredstva in prerazporejala k najmočnejšim občinam, bomo na Združenju občin Slovenije ostro nasprotovali. Združenje je v preteklosti že večkrat predlagalo tudi dvig meje zadolževanja občin na 12%. Namreč dolg občin v strukturi javnega dolga predstavlja zanemarljiv delež. Prepričani smo, da bi z nekoliko sprostitve omogočili, da bi občine lažje izvajale razvojne projekte, ki so pomembni, ne samo za posamezno občino, temveč nenazadnje tudi za državo. Zakon sicer predvideva dvig meje zadolževanja iz 8% na 9%, vendar smo prepričani, da je predlog absolutno preskromen, zato vztrajamo pri povišanju meje zadolževanja na vsaj 10%.

Z novelo ZFO se ponovno pristopa tudi k poenostavitvi postopkov črpanja sredstev za sofinanciranje investicij iz 23.člena in skrajšanja prehodnega obdobja. To na ZOS vsekakor pozdravljamo in upamo, da nam bo skupaj tokrat vendarle uspelo najti način katerega rezultat bo lažje črpanje investicijskih sredstev. ZOS za investicijski transfer po 21. členu predlaga skrajšanje prehodnega obdobja, in sicer v 2020 4% nepovratnih ter 2% povratnih investicijskih sredstev, v 2021 5% nepovratnih investicijskih sredstev ter po letu 2021 transfer v polni zakonski višini.

Zakon o zmanjšanju stroškov občin
posega na področje šestih zakonov, ki so bila obravnavana v okviru dela Vladne delovne skupine za znižanje stroškov občin. Gre za prvi sklop zakonov, ki se spreminjajo z namenom, da bi občinam že z letom 2020 prinesli prihranke oz. bi se jih administrativno razbremenilo. Ta namen ministrstva pozdravljamo, vendar smo pri obravnavi predloga zakona ugotovili, da ocenjeni prihranki občin ne držijo, in sicer predvsem na področju družinskega pomočnika, kjer ocenjujemo, da bo prihranek manjši za slabo polovico od predvidenega. Podatki o stroških storitve so po nam znanih podatkih vzeti iz poročil občin o izdatkih proračuna za storitev družinski pomočnik, kar pa za izračun prihrankov ni ustrezno. Prav tako pa velja omeniti, da bomo o prihranku iz naslova družinskega pomočnika na strani občin lahko govorili šele po letu 2022, saj zakon šele s tem letom predvideva spremembe na zadevnem področju. Ti stroški morajo biti občinam do takrat priznani v okviru povprečnine. V številkah to pomeni, da so zmanjšanja stroškov občinam v 2020 in 2021 v višini 24,7 mio EUR ter v 2022 v višini 27 mio EUR.

Pri Zakonu o pokrajinah gre za drugi poizkus, da bi v Sloveniji ustanovili pokrajine. Njihovo ustanovitev določa že Ustava Republike Slovenije in s tem, ko jih še nimamo ustanovljene, ne samo, da smo v nekem neustavnem položaju, temveč izgubljamo tudi velik razvojni potencial. Slovenija bi bila mnogo bolj uspešna pri učinkovitosti črpanja evropskih sredstev, v kolikor bi imela ustanovljene pokrajine. Predlog zakona je pripravlja ekspertna delovna skupina oblikovana na pobudo Državnega sveta RS. Predsedstvo ZOS je že na prejšnji seji oblikovalo delovno skupino, ki je predlog zakona preučila in podala predloge in stališča. Menimo, da je dobre nastavke za ustanovitev pokrajin vsebovala že zakonodaja iz leta 2007, ki pa v Državnem zboru RS ni prejela potrebne podpore. Te predvidene rešitve je treba ustrezno nadgradit in verjamemo, da bo potem moč zagotoviti tudi ustrezno politično podporo. Pri snovanju pokrajin pa je potrebno imeti predvsem skrb za skladen razvoj v slovenskem prostoru. Oblikovanje pokrajin, ki bodo slonele na obstoječih mestnih občinah ni najboljša pot saj ne upošteva dosedanje razvojne strukture razvojnih regij, ki niso slučajno takšne kakršne so. Razvojne regije že imajo strukturo, razvojnih agencij in so del kohezijske strukture na t.i. nivoju NUTS 3. Menimo, da formiranje pokrajin okrog mestnih občin po nepotrebnem posega strukturo dosedanje regionalne ureditve ter  in da je nadgradnja razvojnih regij v pokrajine preprostejši in pravilnejši pristop brez nepotrebnega eksperimentiranja. Prepričani smo, da bomo z ustanovitvijo pokrajin dosegli decentralizacijo, skladnejši regionalni razvoj in učinkovitejšo uporabo razpoložljivih razvojnih virov.

 

* * *

 


< OBJAVA IZHODIŠČ IN PRIROČNIKA ZA PRESOJO VPLIVOV NA KULTURNO DEDIŠČINO