28.10.2021 Starost: 208 dni

PREDSEDSTVO ZOS O ZAHTEVKIH ZA POVIŠANJE POGODBENIH CEN ZARADI STANJA NA TRGU GRADBENIH MATERIALOV

Ljubljana, 28. 10. 2021 – Predsedstvo Združenja občin Slovenije je na današnji redni seji obravnavalo problematiko pogodbenih cen zaradi stanja na trgu gradbenih materialov. Na Ministrstvo za finance, Ministrstvo za javno upravo, Službo vlade Republike Slovenije za razvoj in kohezijsko politiko in na Računsko sodišče bo predsedstvo ZOS posredovalo poziv za pripravo enotnih navodil, ki bodo predstavljala pripomoček za obvladovanje te trenutno, za lokalne skupnosti, nevzdržne situacije


Slovenske občine se nahajajo sredi intenzivnega investicijskega obdobja, v katerem se veliko pozornosti namenja izvajanju večjih ali manjših infrastrukturnih projektov. Za namen izvedbe in izbora kvalificiranih izvajalcev so bili izvedeni postopki javnega naročanja, katerih posledica je v večini primerov sklenitev gradbenih pogodb s klavzulami fiksnih cen. Gre za dolgoletno prakso izvajanja javnih naročil, ki v posledici tudi omogoča učinkovito in vzdržno načrtovanje proračunskih sredstev, fiksnost cen pa je institut, ki ga ponudniki upoštevajo že ob oddaji ponudb in ki varuje tako naročnika kot nenazadnje tudi izbrane izvajalce predvsem v primeru nihanj cen navzdol.

Ugotavljamo, da se občine v letošnjem letu soočajo z bistveno povečanim obsegom zahtevkov za povišanje pogodbenih cen zaradi razmer na trgu gradbenih materialov, katerih enotno izhodišče je sklicevanje na epidemiološko situacijo COVID-19. Izvajalci na naročnike naslavljajo zahtevke, ki so sestavljeni bolj ali manj v primerljivi, pogosto pavšalni obliki in ki v svoji vsebini zahtevajo od naročnikov priznanje zahtevkov za povišanje posameznih postavk ponudbenega predračuna zaradi povišanja cen na trgu (praviloma armaturno železo ter drugi kovinski izdelki, izdelki na osnovi naftnih derivatov, itd.).

V maju 2021 je bil na naročnike in siceršnjo javnost naslovljen poziv zbornice Slovenije, da naj občine kot naročniki pristopijo nasproti izvajalcem, ki so se znašli v ekonomskih težavah zaradi nastale situacije na trgu gradbenih materialov in proizvodov (priloga). Občine se po eni strani zavedamo makroekonomskega vpliva, ki ga ima nemoteno izvajanje investicij na celotno strukturo gradbenega sektorja v najširšem pomenu, po drugi strani pa naše delovanje uokvirja zahteven spekter normativnih pravil, katerega je potrebno dosledno upoštevati v izogib sankcijam tako na korporativni kot nenazadnje tudi osebni ravni pristojnih odločevalcev v procesu.

Skupni imenovalec vseh zahtevkov je sklicevanje na normativno ureditev (656. člen OZ, PGU 23 (1977), PGU 27 (2020)), ki je sicer že vrsto let sprejeta in v praksi utečena, soočamo pa se z nizom novih interpretacij teh pravil. Korektivna klavzula določila o nesprejemljivosti cen se je v preteklosti tako aplicirala za primere, ko je v izvedbi dogovora prišlo do zvišanja skupne pogodbene cen za več kot 10%, aktualni zahtevki pa se praviloma nanašajo za dvig na posameznih postavkah. Ugotavljamo, da ravno tako ni enotnega mnenja glede tega, ali in do katere mere (tudi datumsko) je moč šteti epidemiološko situacijo COVID-19 kot pravno utemeljen temelj za uveljavljanje instituta bistveno spremenjenih okoliščin. Upoštevati je namreč potrebno, da izvedba javnih naročil obsega tudi preverjanje ponudnikov, ki morajo nenazadnje izkazovati usposobljenost (tudi finančnega) obvladovanja posla, za katerega je že vnaprej znan parameter fiksnosti pogodbenih cen. Naslednja težava v procesu ugotavljanja utemeljenosti zahtevka je presoja dokazil, s katerimi izvajalci utemeljujejo svoje zahtevke. V začetku obdobja smo prejemali zgolj pavšalne zahtevke, ki se sklicujejo na posplošene ali informativne dokaze (statistično gibanje cen na trgu), nedavni zahtevki pa so pospremljeni z elaborati s priloženimi ponudbami dobaviteljev, pri čemer pa je nemogoče presoditi, ali odražajo dejanske cene na trgu ali pa so potencialno posledica takšnega ali drugačnega dogovora z izvajalcem. Zasledili smo tudi prakso dobaviteljev, pri katerih se cena na enoto mere materiala skozi čas ne spreminja, ampak se spreminja samo vrednost priznanega popusta kupcu, kar pred naročnika ravno tako postavlja dilemo, ali gre za upravičen temelj ali ne. V zraku so ravno tako odgovori na vprašanja, ali se kot dejstvo izhodiščne cene obravnava cena ob oddaji ponudbe ali ob podpisu pogodbe, itd.

Izpostavljamo, da v preteklosti ne poznamo primera, ko bi zaradi padca cen na trgu gradbenih materialov bilo predlagano znižanje pogodbeno dogovorjene cene. Nihanje cen na trgu gradbenih materialov je dejstvo, ki usposobljenemu izvajalcu ne more biti tuje, pogodbene klavzule o fiksnosti cen in vnaprejšnjem odpovedovanju zahtevkov pa je institut, ki ob nižanju cen varuje tudi in predvsem izbrane izvajalce. S tovrstnimi zahtevki se tudi zaradi izvajanja takšnih in drugačnih predavateljev ter svetovalcev v RS srečujemo praktično že pri vsakem javnem naročilu, zato ugotavljamo, da izrazit porast zahtevkov za povišanje pogodbenih vrednosti zaradi stanja na trgu gradbenih materialov terja enotna ter na ravni vseh relevantnih ministrstev in drugih organov (Računsko sodišče RS, DKOM) usklajena podrobna pojasnila in navodila glede postopanja v teh primerih.

Tako smo posredovali poziv na Ministrstvo za finance, Ministrstvo za javno upravo (Direktorat za javno naročanje) in Računsko sodišče Republike Slovenije, da v najkrajšem možnem času pripravijo pojasnila oz. navodila, ki pa naj bodo v svoji vsebini toliko konkretna in natančna, da bodo vzdržno in učinkovito orodje pri obvladovanju prejetih zahtevkov in bodo hkrati predstavljala ustrezno podlago za možnost enakopravne obravnave izvajalcev javnih naročil. Že zgoraj izpostavljenih dejanskih dilem in nejasnosti v postopku je enostavno preveč, vsakršno ad-hoc ravnanje pa je lahko hitro predmet očitkov o takšni ali drugačni zlorabi uradnega položaja. V nedavnih postopkih javnih naročil že tako in tako prejemamo zgolj bistveno višje ponudbe v primerjavi s preteklimi leti, v kolikor pa bo nakazana praksa zviševanja cen ostala neregulirana, pa lahko to v posledici poleg očitnih pritiskov na javne finance privede do absolutne nezmožnosti učinkovitega planiranja sredstev, nepravilno postopanje pa bo privedlo do mnogih sodnih procesov z nepredvidljivimi posledicami.

 

 

* * *


< PRISTOJNI ODBOR V DZ OPRAVIL DRUGO BRANJE PRENOVE GRADBENO - PROSTORSKE ZAKONODAJE