PREDSEDSTVO ZOS NA 10. REDNI SEJI O POGAJANJIH O POVPREČNINI

Ljubljana, 23. 9. 2021 – Predsedstvo Združenja občin Slovenije (ZOS) je na 10. redni seji obravnavalo vsebine povezane s pogajanji z državo o višini povprečnine za občine za leti 2022 in 2023. Sklenilo je, da bo na sorodni združenji naslovilo pobudo, da se pogajanja z državo izvedejo poenoteno. Pogajanja z državo se nadaljujejo že danes, zaključena pa naj bi bila do konca tega meseca.

ZOS vztraja pri predlogu višine povprečnine v znesku 661,67€ za leto 2022 ter 670,97€ za leto 2023. Obenem pa predlaga prekvalifikacijo 80 milijonov evrov povratnih sredstev v nepovratna sredstva (21. člen ZFO – sofinanciranje investicij).

Člani predsedstva ZOS so letos že tretjič razpravljali o predlogu višine povprečnine za leti 2022 in 2023, hkrati pa so oblikovali tudi predlog odprave nesorazmerne zadolžitve občin na podlagi Zakonov o izvrševanju proračunov v letih od 2016 do 2020, ko se je del sredstev za sofinanciranje investicij opredelil kot povratna sredstva, čeprav jih Zakon o financiranju občin predvideva kot nepovratna.

Združenje občin Slovenije je predlog višine povprečnine oblikovalo že v mesecu juliju, ko smo s strani Ministrstva za finance prejeli predlog izračuna povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog za leti 2022 in 2023. Z izračunom se nismo strinjali in opozorili, da ta ne zajema dejanskih stroškov temveč povprečje zadnjih štirih let. K spremembi izračunov ZOS poziva že vrsto let. Hkrati pa smo opozorili tudi na problematiko zajema stroškov dela v izračunu povprečnih stroškov, konkretno stroškov dela za leto 2021, ocenjenih stroškov dela za leto 2022 in ocenjenih stroškov za leto 2023, ko gre za višino povprečnine v letu 2023. Povečane stroške dela, do katerih je prišlo v letu 2021 in bo prišlo tudi v prihodnjih letih, je treba opredeliti na popolnoma enak način kot stroške novih nalog.

Ne oporekamo zmanjšanju stroškov za naloge, katere na podlagi Zakona o finančni razbremenitvi občin prevzema država, in sicer gre za znesek 21,56€. Vsekakor pa je treba upoštevati rast plač tako v letošnjem kot v prihodnjih letih.

Prav tako pa smo na Združenju občin Slovenije opravili analizo stroškov dela občin in občinskih posrednih proračunskih uporabnikov in na tej podlagi smo oblikovali predlog, , da se za leto 2022 pri povprečnini upošteva za 33,5€ novih obveznosti iz naslova stroškov dela, za leto 2023 pa se zaradi večjih stroškov dela upošteva 42,8€. Na podlagi navedenega smo oblikovali predlog višine povprečnine, in sicer 661,67€ za leto 2022 ter 670,97€ za leto 2023.

Poleg povprečnine pa je predsedstvo ZOS potrdilo tudi predlog odprave nesorazmerne zadolžitve občin na podlagi Zakonov o izvrševanju proračunov v letih od 2016 do 2020, ko se je del sredstev za sofinanciranje investicij opredelil kot povratna sredstva, čeprav jih Zakon o financiranju občin predvideva kot nepovratna. Združenje občin Slovenije je to predlagalo že večkrat. Gre za anomalijo, ki med občinami poglablja razvojne razlike, je nekorektna in nesorazmerna, zato je predsedstvo ZOS oblikovalo predlog, da se v okviru novega zakona o izvrševanju proračuna vsa povratna sredstva prekvalificirajo v nepovratna.

Sredstva za sofinanciranje investicij (oz. po spremembi ZFO sredstva za uravnoteženje razvitosti občin) so finančni korektiv za občine z omejenim oz. šibkim razvojnim potencialom. Žal se je v zgoraj navedenih letih varčevalo na način, da se je del sredstev za sofinanciranje investicij opredelilo kot povratna in s tem omogočilo nesorazmerno zadolževanje občin izven kvote o zadolžitvi po ZFO. Združenje občin Slovenije je na to anomalijo večkrat opozorilo in dejansko se je pokazalo, da je veliko najšibkejših občin nesorazmerno visoko zadolženih glede na njihovo fiskalno kapaciteto. Absurdno je, da bodo sedaj morale občine, ki bi morale dobiti razvojni finančni korektiv, sedaj odplačevati visoke letne anuitete. To bo vsekakor še bolj poglobilo razvojne razlike med občinami in regijami.

Skupna masa vseh takšnih povratnih sredstev je nekaj nad 80 mio evrov, katera naj bi se vračala naslednjih 10 let in to predstavlja cca 8 mio evrov na leto. Problem se nazorno kaže s konkretnimi številkami, in sicer je povprečje vračila sofinancerskih sredstev v Sloveniji 39 evrov/prebivalca, npr. v občini Solčava pa je ta znesek 850 evrov/prebivalca, v Ilirski Bistrici 190 evrov/prebivalca, ali pa v občini Tolmin 115 evrov/prebivalca medtem, ko pa nič v močnih občinah, saj je bil znesek tovrstnih povratnih sredstev pri teh občinah nezanimiv v kontekstu zahtevnosti črpanja.

* * *